Vlada je potrdila izhodišča za pripravo ukrepov za reševanje nekaterih romskih vprašanj. Ključni elementi predlogov bodo vrtec, šola, služba, bivalne razmere in varnost. Med ukrepi sta denimo vključevanje romskih otrok v vrtce vsaj leto pred vstopom v osnovno šolo in ukinitev višjega otroškega dodatka za vse otroke, ki ne obiskujejo vrtca.

Ministrstva pripravljajo posamezne zakone, v nadaljevanju pa bodo ukrepe še usklajevala v dialogu s socialnimi partnerji. "Kot smo se celovito lotili drugih reform ali sprememb, smo se tudi romske tematike," je na novinarski konferenci po seji vlade povedal podpredsednik vlade, pristojen za komuniciranje, Matej Arčon.

Zakonski predlogi bi prinesli ukrepe na več področjih. S spremembami zakona o vrtcih želijo doseči vključevanje romskih otrok v sistem predšolske vzgoje, ki leto pred obveznim vstopom v osnovno šolo vanj še niso vključeni. Ukrepi v zakonu pa bi prinesli tudi "izvajanje odgovornega starševstva z vidika zagotavljanja enakih možnosti in zajamčenih pravic pripadnikom romske skupnosti".

Zakon o starševskem varstvu

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa je pripravilo tudi predlog novele zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki ukinja za 20 odstotkov višji otroški dodatek, če otrok do štirih let ni vključen v vrtec. Višji dodatek so namreč uvedli, ker je bilo pred leti v vrtcu zelo težko dobiti mesto, sploh za mlajše otroke. Ker pa je v zadnjih letih v vrtcih dovolj prostora, ni več razloga za takšno povišanje, so v sporočilu po seji vlade pojasnili na ministrstvu.

Zakon o osnovni šoli

Vlada bi medtem s predlaganimi spremembami zakona o osnovni šoli zagotovila organizacijo učenja slovenskega jezika in kulture za romske učence v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, omogočila zagotavljanje varnosti učencev na način, da bi šole lahko občasno zagotovile druge oblike organiziranega dela z učencem zunaj oddelka ali skupine. Spremembe bi prinesle tudi natančnejše opredelitve spremljanja in opravičevanja izostankov, z možnostjo zgodnejše vključitve centra za socialno delo v družinsko dinamiko.

Tako spremembe zakona o vrtcih kot spremembe zakona o osnovni šoli predvidevajo tudi zbiranje podatkov na podlagi etnične pripadnosti zaradi omogočanja izvajanja pravice romskih otrok do izobraževanja.

Obvezna zaposlitev

Kot pomembno na vladi ocenjujejo tudi obvezno zaposlitev koordinatorja za romsko tematiko v občinah z romskimi naselji. Koordinator sodeluje s centri za socialno delo, vzgojnimi zavodi, zavodom za zaposlovanje, upravo za probacijo, policijo in drugimi državnimi institucijami, državnim organom, pristojnim za narodnosti, romsko skupnostjo in njenimi predstavniki ter organi občine in njenimi delovnimi telesi. Občina o delu koordinatorja enkrat mesečno poroča državnemu organu, pristojnemu za narodnosti. To predvideva zakon o romski skupnosti, ob tem pa tudi zagotavljanje pogojev za urejanje prostorske problematike romskih naselij in izboljšanje bivalnih razmer pripadnikov romske skupnosti.

Kot je še navedel Arčon, pa so v pripravi tudi ukrepi v smeri sprememb zakon o javnem redu in miru, ki naj bi omogočili učinkovitejše ukrepanje policije na terenu.

Kaj prinaša zakon o financiranju občin?

Podpredsednik vlade Arčon je na novinarski konferenci po seji vlade napovedal, da bo ministrstvo za javno upravo predlagane rešitve podrobneje predstavilo na novinarski konferenci v petek ali na začetku prihodnjega tedna.

Vsebina novele je po njegovih besedah usklajena s Skupnostjo občin Slovenije in Združenjem mestnih občin Slovenije. Kot so zapisali v sporočilu, omenjeni združenji predstavljata 195 občin. Poleg njiju pa občine zastopa še Združenje občin Slovenije.

Kot so zapisali v sporočilu po seji vlade, s predlogom novele zakona občinam namenjajo dodatna sredstva za zmanjševanje "objektivnih razlik, ki vplivajo na prihodke občin in povzročajo razlike med prihodki občine in njenimi stroški za izvajanje zakonsko določenih nalog".

Združenja občin

Pri tem so pojasnili, da so oktobra potekala srečanja med ministrstvoma za javno upravo in finance ter reprezentativnimi združenji občin. Rezultat dogovora je bila določitev novega načina izračuna višine povprečnine in razdelitve 1,5 odstotka dohodnine zaradi zmanjševanja objektivnih razlik med občinami, kar je zdaj vključeno v novelo. "Sedanja začasna rešitev, določena z zakonom o izvajanju proračuna za 2025 in 2026, bo s sprejetjem novele postala trajna," so zapisali.

Med z novelo predlaganimi rešitvami so navedli še pravno podlago za zadolževanje občin za infrastrukturne projekte, ki jih imajo vključene v občinske proračune, tudi pri mednarodnih razvojnih bankah, katerih članica je Slovenija. Gre za Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD), Evropsko investicijsko banko (EIB) in Razvojno banko Sveta Evrope (CEB).

Občinam se ob vnaprejšnjem soglasju ministrstva za finance omogoča tudi izdaja občinskih obveznic. Ob tem se zvišuje največji obseg mogočega zadolževanja občine z desetih na 15 odstotkov. Predlog novele zakona pa predvideva tudi nov postopek v primerih, ko bi bila občina trajneje nelikvidna ali prezadolžena.

Prav tako želijo z novimi kazalniki razvitosti občin doseči objektivnejšo oceno razvitosti posameznih občin. Predlog prinaša širši nabor kazalnikov za določanje razvitosti občin, ki se ugotavlja vsaki dve leti in služi kot podlaga na primer pri določanju sredstev za občine z evidentiranimi romskimi naselji in za določanje stopnje sofinanciranja investicij iz državnega proračuna, so navedli.

Predlog novele so imeli ministri na mizi že pred dvema tednoma, a so obravnavo prekinili, da bi vse ukrepe, ki zadevajo reševanje romskih vprašanj, obravnavali skupaj. Namen novele je namreč tudi zagotoviti namensko porabo sredstev za sofinanciranje občin z evidentiranimi romskimi naselji. Tako določajo merila, na podlagi katerih bodo omenjena sredstva razdelili med občine z evidentiranimi romskimi naselji.