Na PU Maribor so poudarili, da so v postopku ugotovili, da je dejanje avstrijskih kolegov nedopustno in brez vsake pravne podlage, zaradi nespoštovanja predpisanih protokolov pa bodo ilegalne migrante poskušali v skladu s sporazumom med državama vrniti v Avstrijo. Foto: BoBo
Na PU Maribor so poudarili, da so v postopku ugotovili, da je dejanje avstrijskih kolegov nedopustno in brez vsake pravne podlage, zaradi nespoštovanja predpisanih protokolov pa bodo ilegalne migrante poskušali v skladu s sporazumom med državama vrniti v Avstrijo. Foto: BoBo
Christian Kern in Miro Cerar
Kancler Kern je zagotovil, da bo Avstrija o svojih morebitnih novih ukrepih, predvsem kar zadeva okrepljen nadzor na svojih mejah, v naprej in pravočasno obveščala sosednje države. Foto: BoBo
false
Tako Cerar kot avstrijski kancler sta se zavzela za skupno rešitev migrantske krize znotraj EU-ja. Oba podpirata, da EU nameni več sredstev in pomoči za reševanje kriz tam, kjer nastajajo. Foto: Reuters

15 nevladnih in humanitarnih organizacij vlado poziva k omejitvi poudarjanja varnostnega vidika migracij. Iz vladnih vrst je v zadnjem času namreč po opozorilih nevladnih organizacij znova slišati zgolj izjave, v katerih poudarjajo zgolj in samo varnostni vidik preseljevanja ljudi iz kriznih žarišč v Evropo. Ob tem pa vlada vse preveč pozablja omenjati humanitarni vidik, potrebo ljudi po pomoči in naše dolžnosti, pravne in moralne, piše v pozivu. Osredotočenje na varnostna vprašanja samo še spodbuja krepitev skrajnih stališč, ki otežujejo kakršno koli uspešnost integracijskih procesov, krepijo ksenofobijo in sovražni govor, so poudarili.

Avstrijski policisti so v nedeljo popoldne na območju Plača pri Šentilju prijeli devet ljudi, ki naj bi nedovoljeno prečkali mejo, o čemer so obvestili slovenske kolege in napovedali njihovo vrnitev.

Ker so to pozneje po mnenju slovenske policije storili brez pravne podlage, bodo tujce, ki so jih zvečer našli na slovenski strani, poskušali vrniti v Avstrijo.

Od Avstrijcev zahtevali pisno najavo
Kot so danes pojasnili na Policijski upravi (PU) Maribor, so slovenski policisti, glede na dejstvo, da so bili tujci prijeti izven mejnega prehoda na t. i. zeleni meji, od Avstrijcev zahtevali, da za prijete pošljejo pisno najavo na podlagi meddržavnega sporazuma o prevzemu oseb na skupni meji. Šele na podlagi dokazov bi se slovenska stran odločila ali bo tujce v skladu s sporazumom prevzela ali ne.

Okoli 19. ure zvečer pa so policisti mariborske policijske postaje za izravnalne ukrepe na nekdanjem starem mejnem prehodu Šentilj opazili skupino ljudi, ki je prihajala iz Avstrije. Policisti so ob njihovi identifikacijski ugotovili, da gre za iste ljudi, ki so jih avstrijski policisti prijeli v Plaču in jih pozneje napotili na slovensko stran.

Na PU Maribor so ob tem poudarili, da so v postopku ugotovili, da je dejanje avstrijskih kolegov nedopustno in brez vsake pravne podlage, zaradi nespoštovanja predpisanih protokolov pa bodo ilegalne migrante poskušali v skladu s sporazumom med državama vrniti v Avstrijo.

Avstrija obljubila pravočasno obveščanje
Danes se je sicer na prvem obisku v Ljubljani po prevzemu položaja mudil avstrijski kancler Christian Kern, s slovenskim premierjem Mirom Cerarjem pa sta izmenjala stališča o prihodnosti EU-ja s poudarkom na reševanju migracijskega vprašanja.

Kancler Kern je zagotovil, da bo Avstrija o morebitnih novih ukrepih, predvsem kar zadeva okrepljen nadzor na svojih mejah, vnaprej in pravočasno obveščala sosednje države. Dejal je, da Avstrija pri reševanju migrantske krize stavi na sodelovanje s sosedami.

V luči tega je predsednik avstrijske vlade napovedal, da bo v torek na ravni policij sestanek med Slovenijo in Avstrijo glede migrantske krize, 24. septembra pa bo na Dunaju srečanje premierjev držav, ki jih migrantska kriza najbolj prizadeva, in naj bi se ga udeležila tudi nemška kanclerka Angela Merkel.

"Ne potrebujemo samo besed, ampak konkretna dejanja," je v Ljubljani pozval Kern. Hkrati je menil, da so ustrezni nacionalni ukrepi potrebni, če se bo val migrantov v srednjo Evropo znova okrepil. Opozoril je tudi, da Avstrija glede na velikost države nosi večje breme kot na primer Italija in Nemčija.

Odnosi dobri kljub noti
Odnose med Slovenijo in Avstrijo sta predsednika obeh vlad kljub petkovi diplomatski noti Slovenije ocenila kot zelo dobre. Na zunanjem ministrstvu so namreč ocenili, da glede na trenutne razmere mejne kontrole na notranji schengenski meji med Avstrijo in Slovenijo niso upravičene ter zato predali noto.

Kern je danes v Ljubljani zatrdil, da je velik interes Avstrije, da dokler bo mogoče, ohrani odprte meje s Slovenijo.

"Slovenija se ne zapira pred migracijami"
Cerar pa je zagotovil, da bo Slovenija bo na schengenski meji s Hrvaško strogo izvajala zakonodajo EU-ja in ne bo dopuščala izjemnih humanitarnih prehodov, kot je to bilo v preteklosti.

Dodal je, da bo Slovenija naredila vse, da bo pomagala državam, ki so na zunanjih mejah EU-ja oziroma Evrope. Hkrati je napovedal, da bo Slovenija, če bodo nastopile izjemne razmere, na meji sprejela izjemne ukrepe začasne narave. "Ne bomo dovolili, da bi nezakonito čez našo schgengensko mejo v EU prehajali migranti. To bomo preprečili na vsak način," je zagotovil predsednik slovenske vlade.

Ocenil je tudi, da ta hip ni realne potrebe, da bi se meje znotraj schengna zapirale. V primeru, če bi se povečal prihod ilegalnih migrantov, je po njegovem pomembno, da vse članice EU-ja sodelujejo pri zaščiti in nadzoru zunanje schengenske meje. "Slovenija se ne zapira pred migracijami. Po načelu relokacije in preselitve sprejema mesečno določeno število migrantov, za katere ustrezno poskrbi. Sprejemamo takšno število migrantov, ki ga lahko ustrezno in uspešno integriramo," je še dejal slovenski premier.

15 nevladnih in humanitarnih organizacij vlado poziva k omejitvi poudarjanja varnostnega vidika migracij. Iz vladnih vrst je v zadnjem času namreč po opozorilih nevladnih organizacij znova slišati zgolj izjave, v katerih poudarjajo zgolj in samo varnostni vidik preseljevanja ljudi iz kriznih žarišč v Evropo. Ob tem pa vlada vse preveč pozablja omenjati humanitarni vidik, potrebo ljudi po pomoči in naše dolžnosti, pravne in moralne, piše v pozivu. Osredotočenje na varnostna vprašanja samo še spodbuja krepitev skrajnih stališč, ki otežujejo kakršno koli uspešnost integracijskih procesov, krepijo ksenofobijo in sovražni govor, so poudarili.