Na predstavitvi sta sodelovala ustavni pravnik Ivan Kristan in sociolog Niko Toš, ki je pogovor odprl z mislijo, da nas mora 60. obletnica ADP-ja spet spodbuditi, da Slovenija spet vstopi v prostor te pogodbe kot naslednica Jugoslavije. Gre za načelo suverenosti naše države, je poudaril in dodal, da sta bila začetnika pobude starosta slovenske politike France Bučar in Ivan Kristan, on pa se jima je postavil ob bok v podporo. Pozval je k odločnejši drži domače politike: "Moramo pokazati svojo voljo in odgovornost do negovanja suverenosti naše države."

Kristan: Nespodobna pasivnost Slovenije
Avstrija je 15. maja 1955 podpisala ADP, ki je deset let po koncu 2. svetovne vojne ponovno vzpostavil samostojno in demokratično Avstrijo. Za Slovenijo predstavlja poseben pomen 7. člen, ki določa obveznosti Avstrije do slovenske manjšine. Slovenija vse od osamosvojitve ni notificirala ADP-ja in tako formalno pravno ni nasledila Jugoslavije kot zaščitnica manjšine.

Ivan Kristan je glede uspeha pobude optimističen, saj je trenutek ugoden, glede na to, da je predsednik vlade Miro Cerar, predsednik DZ-ja pa Milan Brglez, ki sta oba vrhunsko podkovana pravnika.

Gre za temeljno Ustavno listino o neodvisnosti in samostojnosti Slovenije in ustavni zakon za izvedbo te listine, ki v 3. členu govori, da v Sloveniji veljajo vse državne pogodbe, ki jih je sklenila Jugoslavija in se nanašajo na Slovenijo. ADP je ena najpomembnejših takšnih pogodb za nas, je prepričan Kristan, saj ureja vprašanje meja po 2. svetovni vojni. Za Slovenijo pa je pomemben tudi 7. člen, ki govori o zaščiti slovenske manjšine, in 27. člen, ki govori o avstrijski lastnini na ozemlju zaveznic. Po 27. členu lahko Jugoslavija naredi z avstrijskim premoženjem kar hoče, odškodnino lastnikom pa je zavezana plačati Avstrija, je še dodal.

Tudi Slovenija je prispevala svoj delež ob osvobajanju Avstrije in je nedvomno naslednica tiste Jugoslavije, ki je vojno končala na strani zmagovalcev, je poudaril in nadaljeval: "Sem optimist, upam, da bo sedanja Cerarjeva vlada pripravila akt o notifikaciji nasledstva."

Kristan se je retorično vprašal: "Zakaj je Slovenija tiho ob trditvi Avstrije, da Slovenija ni naslednica Jugoslavije? To je najmanj nespodobno. Kako si neka država dovoli, da na nekaj takega ne odreagira?"

Brez notifikacije Slovenija pravno ne prevzema položaja Jugoslavije, ki je bila podpisnica, glede ADP-ja, je še poudaril in podal primer Češke, kjer so notifikacijo nasledstva po Čehoslovaški speljali leta 2004. Avstrija je notifikacijo zavrnila, a pri tem Češka ni doživela nobenih političnih posledic.

Ustvarjajo videz, da je vse v redu
Ob 70. obletnici konca 2. svetovne vojne in 60. obletnici podpisa Avstrijske državne pogodbe so predstavniki slovenske in hrvaške manjšine na Dunaju opozorili, da so nekateri členi ADP-ja izpolnjeni, pri številnih členih, predvsem nanašajoč na medije in izobraževanje, pa avstrijska država ne izpolnjuje obveznosti.

Rudi Vouk iz Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) je opozoril, da je po dogovoru o postavitvi dvojezičnih napisov na avstrijskem Koroškem vse potihnilo: "Očitno želijo ustvariti videz, da je vse v najlepšem redu." Stanko Horvath iz gradiščanskega Hrvaškega kulturnega društva je poudaril pomanjkljiv čas predvajanja manjšinskih oddaj po televiziji in radiu, premajhne pa so tudi podpore za manjšinske medije. Vse od leta 1955 se državna finančna podpora manjšinam ni uskladila z inflacijo, izpolniti pa je treba tudi samoupravo narodnih skupnosti, je naštel Horvath.

Predstavitev razlogov, ki so Franceta Bučarja in Ivana Kristana privedli, da sta pozvala državni zbor, naj nemudoma sprejme akt o notifikaciji nasledstva Slovenije po Jugoslaviji glede Avstrijske državne pogodbe (ADP), je bila v Centru za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij (CJMKK). Poziv je podprlo več kot 120 posameznikov, med njimi nekdanji predsednik Slovenije Danilo Türk, nekdanja ustavna sodnika Lojze Ude in Ciril Ribičič, številni diplomati, akademiki in drugi.