Balažic je na tiskovni konferenci v Ljubljani dejal, da je žrtev političnega pogroma, ki ga je nad njim izvajal celotni politični vrh: poleg predsednika republike predsednica vlade Alenka Bratušek in nekdanji predsednik SD-ja Igor Lukšič.

Njega je predsednica vlade ustno pooblastila za koordinatorja sodelovanja z Omanom, saj je bila za to oblikovana posebna skupina, je pojasnil Balažic in dodal, da so z njegovim odpoklicem vsi hoteli prikriti lastno vpletenost.

Čeprav prvotni nadzor MZZ-ja ni pokazal nič spornega, so se stvari po padcu vlade Alenke Bratušek 13. maja spremenile: Balažic je bil odpoklican, ker se je na kratko za mizo usedel z Nicholasom Omanom, ki je v Avstraliji vpisan v register pedofilov oziroma je prestal petletno zaporno kazen, čeprav je bila slovenska država z njim v stiku dobro leto in pol – je dejal Balažic, besede pa je podkrepil z elektronsko korespondenco in drugimi dokumenti. "Oman je svoboden človek, jaz pa sem izvajal navodila svoje države," je dejal.

Bratuškova: Balažic realnost zamešal s fikcijo
Predsednica vlade Alenka Bratušek vse navedbe Milana Balažica zanika: "Odločno zavračamo trditve nekdanjega veleposlanika, ki je danes na novinarski konferenci pripovedoval zgodbo, kjer se je realnost mešala s fikcijo. Predsednica vlade je bila o domnevnih željah gospoda Omana seznanjena prek aktivnosti nekdanjega veleposlanika Balažica in nekdanjega predsednika ene politične stranke. Sama je njihove predloge po sestajanju in pogovorih odločno zavrnila, kar je tudi preverljivo dejstvo. Kaj sta se gospod Balažic in predsednik ene izmed političnih strank pogovarjala, pa predsednica vlade ne more vedeti, zagotovo pa predsednik stranke, ki niti ni bil član vlade, ni imel in ne more imeti nobenih ustnih pooblastil, da se v imenu vlade kar koli dogovarja," so sporočili iz kabineta predsednice vlade.

Bratuškova je zapisala tudi, da vlada zagotovo "ne na odprti niti na zaprti seji ni o čem takem nikoli razpravljala". "Glede na vsa dejstva, ki bi nekdanjemu veleposlaniku morala biti poznana, je sramotno, da se je nekdanji veleposlanik srečeval in potegoval za obsojenega pedofilije. Ravnanje Ministrstva za zunanje zadeve, ki je gospoda Balažica odpoklicalo z mesta veleposlanika, kabinet predsednice vlade podpira."

Erjavec trdi, da je imel Balažic stike z Omanom nepooblaščeno
Erjavec je v odzivu na obtožbe zatrdil, da je imel Balažic stike z obsojenim pedofilom Nicolasom Omanom nepooblaščeno in je s tem kršil zakon o zunanjih zadevah. "Zakon o zunanjih zadevah določa, da mora veleposlanik ministru poročati o vseh pomembnejših stikih, ki so pomembni za Slovenijo," je pojasnil Erjavec in dodal, da ga veleposlanik Balažic o stikih z Omanom ni obveščal, kar je ugotovil šele, ko je bil opravljen nadzor nad delom veleposlanika.

"Če bi me o tem obvestil, bi zadevo takoj zaustavil, saj že na prvi pogled vse tole zgleda zelo neresno," je zatrdil zunanji minister. Balažic je tudi zatrjeval, da je imel pooblastilo vlade za pogovore. "Naj povem, da tega ni imel, ni imel ne sklepa ne navodila," pa na to odgovarja Erjavec.

"Čudim se, da prihaja v javnost z zgodbo, ki jo je pravzaprav sam skuhal," je še menil Erjavec. Današnjo novinarsko konferenco Balažica pa sicer Erjavec povezuje s predvolilnimi potrebami.

Pahor zanika stike z Balažicem
"Predsednik republike Borut Pahor v času mandata zdaj že odpoklicanega veleposlanika v Avstraliji Milana Balažica ni imel stikov z njim, razen na rednem letnem posvetu slovenske diplomacije januarja letos", pa so v svojem odzivu zatrdili v uradu predsednika republike.

Omanov brat obiskal Lukšiča
Igor Lukšič, glavni promotor Balažičevega sestajanja z Omanom, je za Večer pojasnil, da je Balažica prosil neformalno, naj bi preveri, kaj je z Omanovo ponudbo. "V Sloveniji me je namreč obiskal Omanov brat, prinesel ponudbo, da bi Sloveniji podaril zemljo v BiH-u, ki jo je dobil v zameno za 60 milijonov dolarjev. Zadeva se mi je zdela zelo čudna, ampak v vsakem primeru, če želi podariti, je vredno to preveriti," pojasnjuje Lukšič, ki meni, da je Balažic zgodbo preveč pograbil, saj je Oman obljubljal dodatne posle za Slovenijo. "Na koncu pa se je izkazalo, da je obsojen za pedofilijo in tudi zgodba z darilom Sloveniji se je izkazala kot nerealna."

Uprl se je grožnjam
Balažic je dejal, da je le izvajal navodila nadrejenih, ki pa zdaj niso sposobni prevzeti odgovornosti za svoja dejanja. "Gre za največji primer politizacije slovenske diplomacije od njenega nastanka," je ogorčen Balažic, ki se je z javnim nastopom in razgaljanjem podrobnosti uprl grožnjam, da naj bo tiho, sicer bo ostal brez službe. Napovedal je tudi, da je pripravljen o vseh informacijah spregovoriti tudi pred parlamentarno preiskovalno komisijo.

Oman želi spet v Slovenijo
Oman je namreč po Balažičevih besedah želel slovenski potni list, prav tako si je prizadeval, da bi pripeljal avstralske vlagatelje v Slovenijo.

Oman je namreč postal lastnik zemljišča, bogatega z nafto v Derventi, v Republiki srbski oziroma v Bosni in Hercegovini. Vlada Republike srbske si je od njegovega podjetja izposodila 60 milijonov dolarjev, ki jih je zavarovala prav s temi zemljišči. Ker denarja ni vrnila, je postal Oman njihov lastnik, a kot takšen še ni vpisan v zemljiško knjigo. Zemljišče je hotel podariti Republiki Sloveniji. Lastniki rafinerije s sedežem v Bosanskem Brodu pa so Rusi, s katerimi naj bi se Slovenija sporazumela o pogojih izčrpavanja nafte.

Ali je zemljišče bogato z nafto, naj bi preverjala tudi slovenska obveščevalna služba SOVA, in sicer na pobudo predsednice vlade Alenke Bratušek. Balažic poročila ni videl, je pa videl satelitske posnetke, ki naj bi to potrjevali. Za preverjanje možnosti prenosa lastništva je v BIH Bratuškova napotila tudi posebnega odposlanca, izkušenega nekdanjega diplomata, a njegovega imena Balažic ni razkril.

Ni ovir za izdajo potnega lista
Ministrstvi za notranje in zunanje zadeve sta preverili, da v schengenskem prostoru ni pravnoformalnih omejitev, da nobena država v EU-ju ne išče Omana - zato je tudi dobil slovenski potni list, prav tako njegova otroka. Zakaj je Oman ponujal Sloveniji zemljišča, za katera naj bi mu neka italijanska naftna družba ponujala celo dobri dve milijardi dolarjev, Balažicu ni jasno. "Sloveniji sem pomagal z orožjem, želim ji pomagati tudi zdaj v krizi - naj dobi ozemlje z nafto, ki bi jo lahko izkoriščala, denar pa bi se iztekal v proračun," - takšen dogovor je na to vprašanje prejel Balažic od Omana. Pristavil je, da je Oman domoljub in da ima hkrati stike s številnimi poslovneži, ki so bili pripravljeni vlagati v državo.

Bratuškova se ni hotela srečati z vlagatelji
Prvi projekt, ki so ga predlagali, je bil habitatsko zaokrožen sistem reciklaže kanalizacijskih odpadkov, drugi predvideva učinkovitejše skladiščenje elektrike, pri tretjem pa gre za nov pogonski sistem.
Balažic je predlagal, da naj bi imeli vlagatelji prvi sestanek s predsednico vlade konec tedna pred lanskim božičem, a je Bratuškova to zavrnila.
Vloga SDS-a v Avstraliji
Balažic je za "pogrom" obtožil tudi nekatere posameznike iz avstralsko-slovenske skupnosti, povezane z neformalno strukturo SDS-a, ki deluje v Avstraliji, vodi pa jo po njegovih besedah nekdanji častni generalni konzul Alfred Brežnik. Ponovil je, da vabila na odprtje konzulata ni prejel Oman, ampak je bilo namenjeno njegovi hčerki Patricii, izjemno uspešni pravnici, ki je ravno v tistem času dobila velik primer in bila na naslovnici avstralskega časopisa The Age.

Vsi pozabili na tajno diplomatsko dejavnost
"Do nadaljevanja pogovorov ne pride, ker ni več navodil iz kabineta predsednice vlade. V prihodnjih tednih nenadoma nihče od vpletenih v tajno diplomatsko dejavnost o njej nihče nič vedeti," je sklenil Balažic svoje pričevanje pred novinarji. Napovedal je tudi, da se bo o svojih prihodnjih korakih odločil v teh dneh.