Marko Bandelli je odbornikom pristojnega odbora DZ-ja predstavil svoje dejavnosti v preteklosti, predvsem svojo podjetniško kariero, in napovedal, da bo službo vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko vodil, tako kot je bil vajen voditi svoja podjetja. "Nisem velik govornik, ker sem velik operativec. Nisem teoretik in filozof. Delam vestno, napredno, gospodarno in predvsem z intuicijo," je pojasnil Bandelli. Za glavni cilj je označil maksimalno črpanje razvojnih sredstev in z njimi bi spodbujal rast gospodarstva, povečeval konkurenčnost podjetij in ustvarjal kakovostna delovna mesta.

Neenakomerni razvoj Slovenije
Opozoril je tudi, da se Slovenija neenakomerno razvija, da sam občuti Slovenijo dveh hitrosti, tudi v bogatejši zahodni kohezijski regiji. "So občine in območja, kjer je faktor razvitosti tudi pod ena," je poudaril. Ob tem je napovedal tudi drugačen pristop do pomembnosti samega razvoja. "Možne so spremembe v upravljanju samega resorja in mislim, da bo končni uspeh zagotovljen," je dejal.

Bandelli je še navedel, da je kohezija glavni argument resorja in da Slovenija razpolaga s 3,2 milijarde evrov iz evropskih skladov. "Mi vemo, kam moramo ciljati, katere so naše naloge, moramo iti v raziskave, inovacije, informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, povečati konkurenčnost malih in srednjih podjetij in podporo za prehod v gospodarstvo z nizkimi ogljičnimi emisijami," je naštel in dodal, da je za Slovenijo najpomembnejša podpora malim in srednjim podjetjem. "To je osnova, iz katere bomo izhajali in videli, kaj bomo dobili v naslednji EU-perspektivi."

Nekdanji župan Komna, občine na samem zahodu Slovenije, je tudi pojasnjeval, da ker je pač Slovenija razdeljena na dve kohezijski regiji, zahodno in manj razvito vzhodno, lahko vzhodni del črpa bistveno več sredstev. Trenutno je faktor 1 : 1,5, v prihodnji perspektivi pa celo 1 : 1,8. Vendar je opomnil, da lahko države 15 odstotkov sredstev premikajo iz ene regije v drugo.

Težave z birokratskimi ovirami
Med največjimi pomanjkljivostmi je omenil neozaveščenost upravičencev za sredstva, ki prejemajo premalo informacij. Težave so po njegovem mnenju tudi z informacijsko tehnologijo in z birokratskimi ovirami, še posebej pri črpanju sredstev na področju okolja in prostora ter na področju stanja okolja in biotske raznovrstnosti. Kot je pojasnil, je dobil namige, da je, kar se tega tiče, najbolj skrb vzbujajoče okoljsko ministrstvo. Najbolj pa ga veselijo evropski čezmejni mehanizmi, tudi z drugimi regijami po Evropi, predvsem za grozdenje podjetij in krožno gospodarstvo.

Lobiranje v Bruslju je velika pomanjkljivost Slovenije
Bandelli je tudi odgovarjal na vprašanja, ki so mu jih postavljali člani odbora za gospodarstvo in za zadeve EU-ja. Med drugim jim je predstavil, da je kot župan Komna pridobil nekaj evropskih sredstev. Iz sklada za regionalni razvoj so načrpali 1,5 milijona za obnovo vodovoda in okoli 750.000 evrov za projekt informativne točke Natura 2000.

Bandelli je tudi poudaril, da je ena večjih težav pri črpanju evropskih sredstev lobiranje v Bruslju, ki je "rakrana Slovenije", saj imamo tam "le eno pisarno, Hrvaška pa denimo štiri do pet. Videl sem, kako so organizirani na vseh mogočih sektorjih, kar nam absolutno manjka. Definitivno je to nujno pomembno." Omenil pa je tudi vzpostavitev terenske pisarne, ki bi bila v pomoč vsem, ki bi želeli črpati evropska sredstva.

Med drugim se je tudi strinjal, da so za regionalni razvoj Slovenije nujno potrebne regije. Izrazil pa je tudi mnenje, da je služba vlade, ki jo namerava voditi, že prerasla mesto ministra brez listnice in da bi morali vzpostaviti ministrstvo za kohezijo in razvoj, kar bi bila rešitev za regionalni razvoj Slovenije. Po njegovem mnenju bi lahko na to ministrstvo prenesli tudi del lokalne samouprave.

Odbora DZ-ja za gospodarstvo in za zadeve EU-ja sta z 10 oz. 9 glasovi za potrdila Bandellija kot primernega kandidata za ministra brez listnice.

Video: Posnetek zaslišanja