Tako so namreč Novo revijo, Mladino in druge osamosvojitvene ideje označevali organi pregona. Za Televizijo Slovenija je današnja vrhovna tožilka zatrdila, da se dogodkov ne spominja in da če je takšno delo res opravila - je to naredila po odredbi šefa.

Temeljno ljubljansko tožilstvo je vse od druge svetovne vojne poleg običajnih vodilo še tako imenovane POV-je oz. zaupne spise. Ti so bili leta 2006 predani ljubljanskemu arhivu, pojasnjuje vodja oddelka za uporabo gradiva Barbara Žabota. "Temeljno javno tožilstvo je predalo vse gradivo, ki je nastalo pri njihovem poslovanju, in gradivo je dostopno, ker niso določili nobenih omejitev pri dostopu," pravi.

Letnega poročila se je lotila takrat 34-letna tožilka
Pregledamo spise, ki jih je ljubljansko tožilstvo vodilo kot "politično delinkvenco", danes pa jih poznamo kot temeljne korake slovenske osamosvojitve.

Leto 1987 je bil čas 57. številke Nove revije, ki je postavila temelje programa slovenske osamosvojitve - avtorje so ovadili, preiskovali so Viktorja Blažiča zaradi prevoda tujih člankov. V plakatni aferi je tožilstvo predlagalo sodnega izvedenca, da bi ugotovili, ali so umetniki žalili s plakatom SFRJ-ja, Mladino so obravnavali zaradi komentarjev politikov.

Kot je razvidno iz dokumentov, se je tega leta za pripravo letnega poročila tega področja lotila takrat 34-letna tožilka. Barbara Brezigar - tako je vsaj na roko pripisano v navodilih.

Brezigarjeva na Vrhniko vrnila vsaj dva spisa
Čeprav samo poročilo ni podpisano, pa je iz dokumentov, ki so bili zbrani zanj, razvidno, da je vsaj dva spisa - vodena pod zaporedno številko politične delinkvence 2/87 - na Vrhniko vrnila takratna namestnica temeljnega javnega tožilca Barbara Brezigar.

Kakšna je bila konkretna vloga Brezigarjeve pri pregonu politične delinkvence konec osemdesetih, ni jasno razvidno - nedvomno je imela vsaj dostop do zaupnih političnih spisov pregona političnega kriminala, ki jih je pregledovala in obdelovala.

Ko smo jo vprašali o njeni preteklosti pregona političnega kriminala, nam je pisno sporočila, da se letnega poročila Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani izpred 27 let ne spominja. "Če sem del tega poročila res pripravila, sem bila tako kot vsi ostali namestniki javnega tožilca delo dolžna opraviti po odredbi šefa tožilstva," je zapisala.

Na izrecno vprašanje, kakšno je bilo njeno stališče do političnega kriminala v času, ko ga je obravnavala, in kako na politični kriminal konec 80. let in svoje takratno delo gleda danes, ni odgovorila.