Generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Leon Behin je na slovesnosti na Brdu pri Kranju dejal, da sistem zaščite in reševanja v Sloveniji uživa veliko zaupanje. Dodal je, da je namen praznovanja dvigniti splošno zavedanje vseh zaposlenih o pomembnosti in spoštovanosti njihovega dela.

Slovesnosti so se udeležili tudi visoki predstavniki države, med drugim predsednica države Nataša Pirc Musar, predsednik državnega sveta Marko Lotrič, minister za obrambo Borut Sajovic in minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar. Zbrali so se tudi nekdanji in aktualni zaposleni v upravi, predstavniki organov, s katerimi uprava sodeluje, ter pripadniki različnih sil zaščite in reševanja.

"Ko govorimo o zaščiti in reševanju, nas ni nekaj sto na ministrstvu in v upravi. Tam je več kot 160.000 slovenskih gasilcev prostovoljcev. 40.000 jih je, ki gredo tako v intervencijo. Poleg tega so gorski reševalci, jamarji, potapljači in vezisti ter vse bolj tudi policija in vojska," je v nagovoru zbranim poudaril minister Sajovic.

Želi si, da bi vsi v sistemu bili ustrezno izobraženi, odlično opremljeni, motivirani in predvsem enotni. Kot je pojasnil, je mogoče razpravljati in si izmenjevati mnenja, ko je dogovor sprejet, pa mora veljati. "Enotnost nas dela varne in močne. To bo tudi moje osnovno vodilo pri vodenju ministrstva do konca mandata," je dejal Sajovic, ki je v nagovoru omenil tudi številne investicije v opremo sil za zaščito in reševanje, ki so v teku.

Ob povečevanju nalog in novih tehnologijah potrebe po novih vrstah kadra

Na upravi so na slovesnosti predstavili zgodovino delovanja skozi različna obdobja, izpostavili vizijo in dosežke, ki jim jih je uspelo uresničiti ob podpori politike, lokalnih skupnostih in sodelavcev. Generalni direktor uprave Behin je sodelavcem, ki so v upravi zaposleni že 30 let, podelil priznanja. Predsednica države pa je nekdanjim in aktualnemu generalnemu direktorju uprave izročila posebna priznanja za njihov prispevek k razvoju uprave. Kot so poudarili v upravi, so v treh desetletjih prehodili dolgo pot do vzpostavitve sodobnega sistema zaščite in reševanja, ki ga Sloveniji zavida cela Evropa.

Behin je opozoril, da so se v zadnjih letih naloge uprave bistveno povečale, ne le zaradi letalske enote, temveč tudi zaradi bistvenega povečanja potreb po izobraževanju, varnosti, različnih ocenah in preventivi. Kot je poudaril, bo treba razmišljati o povsem novih vrstah kadra s posebnimi znanji, saj se srečujejo z letalniki, zelo zahtevnimi informacijskimi postopki ter drugimi novitetami, kjer se čuti velika kadrovska podhranjenost.

Prejšnji generalni direktor uprave Darko But je opozoril tudi na dolgoletni izziv, da so uslužbenci uprave statusno izenačeni z drugimi javnimi uslužbenci, čeprav niso klasični javni uslužbenci. V dopoldanskem času izvajajo redne naloge, ko pride nesreča, pa so pripadniki civilne zaščite in morajo nadaljevati svoje delo, dokler nevarnost ne pojenja. Delodajalec pa mora zagotavljati počitek po 12 urah in tu nastopi težava zamenljivosti, saj bi za eno delovno mesto potrebovali štiri izvajalce.

Behin je opozoril, da bo imel sistem, če ne bo bistvene prilagoditve, zelo velike težave pri zagotavljanju kadrov, ker so specifike dela popolnoma drugačne in jih je treba tudi upoštevati. "V Sloveniji imamo ogromno število prostovoljcev, ki opravijo delo na terenu, ampak brez ustreznega koordinativnega organa, ki vodi in usmerja, delo ni mogoče," je poudaril.

Boštjančič: Vlada upravo podpira ne le z besedami, ampak predvsem z dejanji

Na novinarski konferenci po seji vlade se je 30-letnice uprave dotaknil podpredsednik vlade in finančni minister Klemen Boštjančič, ki se je tako vodstvu uprave kot vsem njenim predstavnikom v svojem imenu in v imenu vlade zahvalil "za vse, kar so naši družbi nudili v vsem tem času, ves trud in prizadevanja, s katerim so reševali največje stiske in preizkušnje, pred katere smo bili postavljeni".

Poudaril je, da vlada ne le z besedami, ampak predvsem z dejanji podpira delovanje društev in drugih nevladnih organizacij, ki opravljajo naloge zaščite, reševanja in pomoči. Po njegovih besedah je bila tako urejena sistemska podlaga, da se njihovi stroški, nastali med intervencijo, ki je bila izvedena na podlagi državnega načrta zaščite in reševanja oz. na podlagi odločitve poveljnika Civilne zaščite RS, krijejo iz državnega proračuna.

V letu 2022 je bilo po Boštjančičevih navedbah iz proračunske rezerve nevladnim organizacijam, ki so sodelovale v intervencijah ob velikih požarih v naravnem okolju, na Krasu in Socerbu, izplačano skupaj 5.245.000 evrov. Vsako leto je namenjenih več proračunskih sredstev za sofinanciranje nabave gasilske zaščitne in reševalne opreme, sofinanciranje dejavnosti na področju zaščite in reševanja širšega pomena, za spodbujanje solidarnosti, opremljanja in usposabljanja, za razvoj dejavnosti prostovoljstva na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.