Nekateri poštarji morajo delati od petih zjutraj do osmih zvečer, še posebej zdaj, ko je precej bolniških dopustov. Foto: BoBo
Nekateri poštarji morajo delati od petih zjutraj do osmih zvečer, še posebej zdaj, ko je precej bolniških dopustov. Foto: BoBo

Delavce smo pozvali, naj poskrbijo za svoje zdravje in varnost, saj delodajalec tega ne počne. Že maja sem takšno ravnanje prijavil na inšpektoratu, saj se nimamo več na koga obrniti v tej državi, pa tudi od tam doslej nismo dobili odgovora.

Saša Gržinić, Konfederacija sindikatov 90 Slovenije

To pomeni, da lahko delavec dela največ 13 ur dnevno, a ne več kot 56 ur tedensko. Hkrati se pri pismonoši celotno leto evidentirajo ure in se viški ob koncu leta, če jih ni mogoče koristiti, izplačajo.

Andrej Rihter, namestnik generalnega direktorja Pošte Slovenije
Termometer
Gripa je po besedah poštarjev razgalila kadrovsko podhranjenost. Foto: Pixabay
Bela stavka poštarjev

Nekateri poštarji morajo delati od petih zjutraj do osmih zvečer, še posebej zdaj, ko je precej bolniških dopustov zaradi viroz in padcev, je povedal vodja poštnega sindikata v okviru Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Saša Gržinić. Zaradi nizkega plačila in napornega delovnega ritma mnogo poštarjev po njegovih besedah odhaja, zato je bil zadnji čas, da so ukrepali.
"Delavce smo pozvali, naj poskrbijo za svoje zdravje in varnost, saj delodajalec tega ne počne. Že maja sem takšno ravnanje prijavil na inšpektoratu, saj se nimamo več na koga obrniti v tej državi, pa tudi od tam doslej nismo dobili odgovora," je dejal Gržinić. Pozivu se je po njegovih informacijah pridružilo precej pošt iz vse Slovenije.
Bela stavka začasno zamrznjena
Pozneje je sindikalist sporočil, da je dobil klic generalnega direktorja Pošte Slovenije Borisa Novaka, ki je sicer na službeni poti v Moskvi. Ta si bo v torek vzel čas za pogovor in skupno iskanje rešitev, kar je bil tudi njihov namen. Tudi zato so se za zdaj odločili zamrzniti nekakšno "belo stavko", a če ne bo dogovora, bodo v okviru predpisanega obsega dela stavko nadaljevali že od srede naprej.

Podpora drugih sindikatov
Nezadovoljstvu poštarjev so se tokrat pridružili vsi sindikati. Kot je za Slovensko tiskovno agencijo pojasnil predstavnik Sindikata delavcev prometa in zvez pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije Miloš Radić, na težave opozarjajo že dve leti in več. Težava je v pomanjkanju poštarjev, na razpise pa se javi malo ljudi ali skoraj nihče.

"Razlog za to so slabe razmere in slabe plače. Težave so še v povečanem številu bolniških odsotnosti, ki so tudi rezultat preobremenjenosti delavcev," je dejal Radić in dodal, da odgovorni težko opravijo svoje delo, saj v povprečju dnevno manjka tretjina ljudi.

Ob tem je dejal, da so se nazadnje dogovorili za sestanek v začetku marca, a upa, da se bo to zgodilo prej, kot kaže zdaj. Če se ne bo spremenilo nič, nameravajo zaostrovati razmere, je še dodal, saj to od njih zahtevajo zaposleni.

Rihter: Kadrovski načrt je napolnjen
Namestnik generalnega direktorja Pošte Andrej Rihter je v izjavi za medije pojasnil, da imajo po kadrovskem načrtu dovolj zaposlenih pismonoš in da so nastale razmere izključno posledica povečanih bolniških odsotnosti. "31. decembra smo beležili nekaj čez 300 bolniških odsotnosti, na včerajšnji dan 538 in danes 525 odsotnosti, od tega je 325 sodelavcev v dostavi. V skladu s tem smo sprejeli določene ukrepe," je pojasnil.

Kot je dejal, na določenih območjih, kjer je preveč bolniških odsotnosti, izvajajo od prejšnjega tedna dostavo vsak drugi dan, kar je še vedno v skladu z zakonom. "Vsi naslovniki prejmejo pošiljke najpozneje v zakonskem roku tri dni po oddaji. Paketne pošiljke, hitra pošta in poslovni paketi pa potekajo po ustaljenem redu," je pojasnil Rihter.

Pošta: Viški se koristijo ali izplačajo
Spomnil je, da imajo pismonoše v sklenjeni pogodbi o zaposlitvi predvideno neenakomerno porazdelitev delovnega časa. "To pomeni, da lahko delavec dela največ 13 ur dnevno, a ne več kot 56 ur tedensko. Hkrati se pri pismonoši celotno leto evidentirajo ure in se viški ob koncu leta, če jih ni mogoče koristiti, izplačajo," je dejal.

Bolniške odsotnosti so po njegovih besedah predvsem posledica vremenskih razmer, v katerih delajo. Nekoliko daljšo dostavo so po besedah Rihterja uvedli prav zato, da bi preostalim delavcem omogočili ustrezen počitek. Ker je število bolniških odsotnosti vendarle začelo spet padati, v vodstvu družbe pričakujejo, da se bodo razmere prihodnji teden spet uredile. Po informacijah, ki jih ima Rihter, se sindikalnega navodila za delo samo po osem ur držijo le v štirih poštah v Poslovni enoti Koper.

Veliko bolniških odsotnosti
Na Pošti Slovenije imajo po besedah Rihterja zaposlenih več kot 2.400 pismonoš, kar je več kot je dejansko delovnih mest. To pomeni, da jih je nekaj tudi "v rezervi", da zapolnjujejo odsotnosti zaradi dopustov in bolniških odsotnosti, a je trenutno stanje preseglo tudi te zmožnosti. Toliko bolniških odsotnosti namreč niso imeli že vse od leta 1994, ko je bilo veliko snega.

Še vedno tudi na novo zaposlujejo. Trenutno imajo razpis za 55 novih sodelavcev v dostavi, kmalu naj bi objavili še razpis za dodatnih 57 ljudi.







Delavce smo pozvali, naj poskrbijo za svoje zdravje in varnost, saj delodajalec tega ne počne. Že maja sem takšno ravnanje prijavil na inšpektoratu, saj se nimamo več na koga obrniti v tej državi, pa tudi od tam doslej nismo dobili odgovora.

Saša Gržinić, Konfederacija sindikatov 90 Slovenije

To pomeni, da lahko delavec dela največ 13 ur dnevno, a ne več kot 56 ur tedensko. Hkrati se pri pismonoši celotno leto evidentirajo ure in se viški ob koncu leta, če jih ni mogoče koristiti, izplačajo.

Andrej Rihter, namestnik generalnega direktorja Pošte Slovenije
Bela stavka poštarjev