Janša zatrjuje, da vlada ni kriva, da je predsednik republike vsa sredstva porabil v pol leta. Premier trdi, da bi vlada predsedniku republike odobrila dodatna sredstva za aktivnosti, ki so bile potrjene v programu mednarodnih dejavnosti v skladu z vladno uredbo, čeprav ima sam svoje mnenje o "racionalnosti tega trošenja". Janša je že predhodno zavrnil očitke o odtegovanju sredstev uradu predsednika in hkrati poudaril, da od uporabnikov proračuna zahteva razumno porabo.

Drnovškov umik zahtevka za dodatna proračunska sredstva je komentiral tudi finančni minister Andrej Bajuk, ki pravi, da gre za odločitev posameznega proračunskega porabnika. Iz finančnega ministrstva so še sporočili, da je želel predsednik, ko je junija zaprosil za 180 milijonov tolarjev dodatnega denarja, med drugim obnoviti brunarico na Brdu in zamenjati avtomobil znamke BMW.

Za kakšen obseg sredstev gre?
Predsednikov proračun za letos je bil 766 milijonov tolarjev, zdaj je denarja le še za najnujnejše, do konca leta je predsedniku ostalo 165 milijonov tolarjev. Njegove letošnje poti so skupaj stale slabih 120 milijonov tolarjev, obiski v Sloveniji na njegovo povabilo pa 13,3 milijona tolarjev.

Predsednikov urad je zato junija vlado zaprosil za dodatnih 180 milijonov tolarjev, vendar jih je finančni minister Andrej Bajuk pozval, naj najdejo notranje rezerve. Urad je nato znesek prepolovil in zahteval 85 milijonov dodatnega denarja, a je zdaj ministrstvo obvestil, da zahtevo umika.

Predsednik očita vladi žaljiv odnos
V kratkem sporočilu za javnost je Drnovšek zapisal, da zahtevo za dodaten denar umika zaradi nekonstruktivnega in večkrat celo žaljivega odnosa vlade do institucije predsednika države. Zdaj bo, pravi, primoran oklestiti in prilagajati svoje aktivnosti, tudi mednarodne. Omejil bo tudi nekatere druge dejavnosti, tako da bi urad predsednika lahko deloval v okviru razpoložljivih sredstev.

Drnovšek je vlado za zdaj obvestil le o tem, da prelaga uradni obisk v Armeniji in obisk kazahstanskega predsednika v Sloveniji. Po podatkih iz Drnovškovega kabineta pa je preložil še obiske v Makedoniji, Albaniji in v BiH-u. Odpovedal je udeležbo na dveh mednarodnih konferencah, edino neuradno srečanje s hrvaških predsednikom Stipetom Mesićem se bo najbrž zgodilo.

Razumevanje španske strani
Preložen je tudi uradni obisk v Španiji, napovedan za 2. do 4. oktobra. V uradu predsednika so pojasnili, da so preložitev obiska že uskladili z uradom španskega kralja Juana Carlosa. Svetovalec predsednika Ivo Vajgl je povedal, da je kraljevi par izrazil razumevanje okoliščin, ki so privedle do preložitve obiska, vabilo predsedniku Drnovšku, da obišče Španijo, pa ostaja odprto.

V španskem dnevniku ABC, ki je poleg El Munda in El Paisa največji in najbolj bran španski dnevnik, so že 14. septembra objavili članek, ki govori o potovanju slovenskega predsednika Drnovška v Madrid z avtomobilom, in ne z letalom, kot se za predsednika države spodobi. V članku omenjajo tudi slabe odnose med predsednikom Drnovškom in premierjem Janšo, ki zadnje čase komunicirata le še prek uradnih pisem. Na koncu omenjajo še, da vse skupaj skrbi tudi Bruselj, saj bo Slovenija v prvi polovici leta 2008 predsedovala Evropski uniji.

Cerar: Možna ustavna obtožba
Strokovnjak za ustavno pravo Miro Cerar trdi, da bi, če bi se odnosi med vlado in predsednikom še zaostrovali in stopnjevali do točke, da predsednik ne bi mogel opravljati svoje reprezentativne funkcije, določene z ustavo, moral v to poseči državni zbor. Ta organ lahko ugotavlja odgovornost vlade ali predsednika države za nastali položaj. V takšnem skrajnem primeru vloži interpelacijo, nezaupnico, ustavno obtožbo zoper vlado ali njene člane ali pa ustavno obtožbo zoper predsednika države.