Ta je zanikal, da bi občine, tako ali drugače povezane s stranko SDS, prek člankov v Demokraciji obvodno financirale stranko SDS pred volitvami.

"Iz družbe Nova obzorja stranki SDS ni šel niti en evro, niti v času, na katerega se nanaša preiskava preiskovalne komisije niti v času, ko sem bil direktor družbe Nova obzorja. Prav tako na družbo Nova obzorja ni nikoli prišel niti evro za stranko SDS," je v uvodu poudaril Jože Biščak, tudi nekdanji direktor družbe Nova obzorja, izdajateljice Demokracije.

Glavnina zaslišanja se je vrtela okrog vprašanja uredniških in direktorskih navodil in pristojnosti v povezavi s promocijskimi članki, objavljenimi v Demokraciji nekaj mesecev pred aprilskimi parlamentarnimi volitvami. Po pregledu njenih člankov v komisiji namreč ugotavljajo, da je Demokracija pet mesecev pred volitvami objavljala plačljive članke ali intervjuje s sogovorniki, po večini iz občin, ki jih vodijo člani stranke SDS ali njihovi sorodniki, oz. s sogovorniki iz občin, kjer so bili župani izvoljeni s podporo SDS-a.

Omenjene promocijske članke pa so po ugotovitvah komisije plačevale občine oz. občinski zavodi. Po njenih podatkih se je na Demokracijo v petih mesecih pred volitvami iz 40 občin skupaj nateklo kar za dobrih 82.000 evrov oglaševalskega denarja, zato si člani komisije zastavljajo vprašanje, ali je šlo pri tem za obvodno financiranje stranke SDS pred volitvami, in to z javnimi sredstvi.

"Po podatkih preiskovalne komisije je bilo od marca leta 2020 do letos izdanih več računov v skupni vrednosti več kot 55.000 evrov, ki jih je družbi Nova obzorja plačala stranka SDS," je Biščaka izzvala predsednica komisije Mojca Šetinc Pašek (Gibanje Svoboda). Biščaka je med drugim spraševala, kdo je 30-odstotni lastnik družbe Nova obzorja, kakšna je bila Biščakova vloga pri politiki oglaševanja v Demokraciji oz. ali je bil on tisti, ki je direktorja trženja Novih obzorij Domna Ranta usmerjal pri trženju oglasov.

Šetinc Pašek je Biščaka izzvala tudi z vprašanjem, ali je šlo zgolj za naključje, da so v Demokraciji oglaševale po večini občine, kjer so župani člani SDS-a ali so s to stranko povezani kako drugače. Soniboja Knežaka (SD) pa je med drugim zanimalo, v čigavi pristojnosti je bilo nagovarjanje naročnikov plačljivih člankov in v katerem obdobju se je povečala dinamika pridobivanja občinskih oglasov.

"Lahko rečem, da je naključje," je Mojci Šetinc Pašek odgovoril Biščak. Po njegovih pojasnilih so ponudbe za oglaševanje oziroma promocijske članke pošiljali tudi levim županom, "pa so nas odpravili", je poudaril. Po njegovih izračunih je "bilo županov SDS-a približno 30 odstotkov", ob čemer pa se mu zdi povsem normalno, da so v Demokraciji oglaševali predvsem sogovornike z desnega političnega pola, ne nazadnje Demokracija cilja bralstvo desnega političnega pola. Biščak meni tudi, da pri oglaševanju občin v Demokraciji ni šlo za poseben poslovni model ali za obvodno financiranje volilne kampanje stranke SDS.

Glede uredniške politike Demokracije je poudaril, da jo je vodil sam, da pa je znano, da je ta bolj konservativna in naklonjena desni politični opciji. "Ko sem prevzel urednikovanje, sem uredniško politiko potisnil še bolj desno, kar se je izkazalo za odlično potezo. Prodajo smo zelo povečali, torej so imela podjetja interes oglaševati v Demokraciji," je poudaril. Po njegovih pojasnilih je imel direktor trženja Novih obzorij pri iskanju oglasov proste roke, tako je bilo tudi pri nagovarjanju občin k objavi plačljivih člankov. Glede lastništva družbe Nova obzorja pa je pojasnil, da je v 30-odstotnem lastništvu stranke SDS.

Člani komisije so Biščaka med drugim izzvali z vprašanjem, ali se je za oglaševanje v Demokraciji morda dogovarjal s predsednikom uprave Telekoma Slovenije Cvetkom Sršenom. Biščak je pojasnil, da na uradnem sestanku pri Sršenu ni bil, sta pa govorila po telefonu. "Rekel je, naj pošljemo ponudbo za oglaševanje. Povedal je elektronski naslov, na katerega je naša marketinška služba posredovala ponudbo," je pojasnil.

Štirih vabljenih ni bilo na sejo

Preiskovalna komisija bi sicer morala danes zaslišati še štiri priče, in sicer poslanca stranke SDS Janeza Magyarja, župana Vrhnike Daniela Cukjatija, direktorja Komunale Novo mesto in državnega svetnika Bojana Kekca in direktorja trženja Novih obzorij Domna Ranta. Zaslišanj ni bilo, ker se priče seje niso udeležile. Komisija je zato danes vse štiri priče znova povabila na zaslišanje, ki bo 9. decembra.

Kot je pojasnila predsednica komisije Magyar, Cukjati in Rant vabila na današnje zaslišanje niso prevzeli, prav tako svoje odsotnosti niso opravičili. Bojan Kekec pa je komisiji posredoval opravičilo, da se zaslišanja zaradi vnaprej načrtovanih nepredvidenih in neodložljivih službenih obveznosti ne bo mogel udeležiti. Ker Kekec ob tem ni predložil dokazil za svoj izostanek, je komisija ugotovila, da Kekec opravičila ni podal oziroma ga ni podal pravilno.

V prvem delu komisije, ki je bil zaprt za javnost, je komisija zato sprejela več sklepov. S prvim sklepom so odločili, da bodo priče v primeru nadaljnjega izogibanja zaslišanju pred komisijo denarno kaznovali ali prisilno privedli na zaslišanje. Sprejela pa je tudi sklep, da bo od bank zahtevala račune posameznih podjetij, "ker smo iz dosedanjega gradiva, ki smo ga pridobili, ugotovili sume zelo čudnega poslovanja", je še povedala Mojca Šetinc Pašek.