Ali bo vladni načrt glede pokojninske reforme, predvidoma objavljen čez dober teden, vseboval tudi davčne olajšave, s katerimi bi se spodbudilo individualno varčevanje za starost? Sodeč po neuradnih informacijah, ki pred objavo pokojninskega načrta krožijo v medijih, vlada o morebitnih davčnih spodbudah pri varčevanju za starost ne razmišlja, pa čeprav je, kot ocenjuje analitik in novinar časnika Delo Karl Lipnik, za kaj takega skrajni čas.

"Menim, da je zadnji čas, da se to spremeni. A to je vprašanje politične volje. Zdi se mi, da aktualna politika ni pripravljena iti v ta razmislek, in bojim se, da bomo čez 10 let delali težke reze, ki bodo za vse boleči. Socialne razlike med starejšimi pa se bodo še povečale," razmišlja.

Obseg dodatno vključenih v pokojninsko zavarovanje se ne povečuje

V dodatno pokojninsko varčevanje je v Sloveniji trenutno vključena le polovica zaposlenih in še ti vplačujejo izjemno nizka vplačila, skupno so tako lani vplačali za tri milijarde evrov. Član uprave Triglav pokojnine Peter Krassnig opozarja, da če pogledamo razvoj čez čas, lahko ugotovimo, da smo prišli do stopnje, "ko se obseg dodatno vključenih v pokojninsko zavarovanje ne povečuje več in tudi obseg sredstev stopica na mestu. Torej smo prišli do točke zrelosti produkta, ki ga ne moremo več širiti."

Če bi mislili z dodatnim varčevanjem resno, potem bi morali uvesti obvezno pokojninsko zavarovanje v drugem stebru, tako kot ga je pred leti na primer uvedla Hrvaška in lani na ta račun zbrala okoli 10 milijard evrov.

V prvem pokojninskem stebru ne bo dovolj privarčevanega

Da se razmere zaradi staranja prebivalstva naglo slabšajo, pa opozarja predsednik uprave Prva osebna zavarovalnica Janez Kranjc: "Po nekaterih ocenah bomo imeli do leta 2050 polovico prebivalstva starejšega od 65 let. To pomeni, da v prvem pokojninskem stebru ne bo dovolj privarčevanega in da bo vsak posameznik moral vsaj del sredstev za lastno starost privarčevati sam."

Država bi to lahko spodbudila z zvišanjem omejitve pri olajšavah za dohodnino.