Ker predsednik vlade napovedi ni želel razložiti, se je MMC obrnil na ministrstva in jih povprašal, katere najpomembnejše zakone, zakonodajne spremembe ali akcije pripravljajo v prihodnjem letu.

Ker so si ministrstva, glede na prejete odgovore, zadala veliko dela, smo v MMC-ju izpostavili tiste, ki že zdaj najbolj odmevajo v javnosti.

Ministrstvo za zunanje zadeve je kot svojo prednostno nalogo izpostavilo ratifikacijo arbitražnega sporazuma s Hrvaško. MZZ torej trdno stoji za sporazumom, ki odmeva v javnosti in zaradi katerega bomo najverjetneje odšli tudi na referendum. Milan Balažic, uradni govorec MZZ-ja, je nedavno dejal, ne gre za vprašanje, ali Slovenija ima ali nima, ali bo ali ne bo dobila izhoda na odprto morje, ampak da bo Slovenija s sporazumom zaščitila svoje vitalne interes.

Ministrstvo za zdravje za leto 2010 napoveduje zdravstveno reformo. Cilj ministra za zdravje Boruta Miklavčiča je sprejetje Zakona o zdravstveni dejavnosti in javna razprava o zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Kot je znano, je zakon o zdravstveni dejavnosti spremljala burna razprava in jeza zdravnikov, ki so trdili, da jih v pripravo zakona niso vključili. Nazadnje so le našli skupni jezik in vsebinskih razhajanj med predstavniki stroke in ministrstvom več ni.

Ministrstvo za šolstvo med drugim napoveduje nov zakon o šolski prehrani. Država bi po novem subvencionirala dve tretjini cene malic za učence in dijake, za socialno ogrožene pa bi bil obrok brezplačen v celoti. Zunanji ponudnik šolske hrane naj bi bil dovoljen le izjemoma, topla malica pa (v primeru neustreznih razmer) za dijake ne bi bila več nujna.

Med številnimi zakoni, katerih sprejetje napoveduje Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, sta Zakon o visokem šolstvu in spremembe in dopolnitve zakona, ki ureja priznavanje in vrednotenje izobraževanja. Kot so zapisali na ministrstvu, bolonjski proces prenove študijskih programov in internacionalizacija področja izobraževanja prinašata vse večjo strukturiranost, zato je nujna posodobitev. Zaradi bolonjskega procesa bo dopolnjen tudi zakon, ki ureja strokovne in znanstvene naslove.

Ministrstvo za promet med drugim napoveduje pripravo in sprejem treh resolucij, ki se tičejo pomorstva, razvoja javne železniške infrastrukture in gradnje avtocest. Med spremembami velja omeniti zakon o o Darsu, ki predvideva spremembo poslanstva družbe. Ta bi se iz pretežno organizatorja gradnje avtocest prestrukturiral v pretežno upravljavca in vzdrževalca zgrajene avtocestne strukture in učinkovitega serviserja dolga.

V ministrstvu za obrambo načrtujejo sprejetje Zakona o spremembah Zakona o obrambi in Resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2025. Kaj naj bi spremembe prinašale, ni znano, je pa Mors v strateškem pregledu obrambnega resorja izdanem oktobra letos med drugim poudaril, da je treba izboljšati tudi politično in javno podporo dejavnejšemu sodelovanju vojaških in nevojaških zmogljivosti Republike Slovenije v MOM-u ter močnejšo podporo članstvu v Natu. Slovenski javnosti je bilo to delovanje namreč predstavljeno kot možnost za prihranek na obrambnem področju, javnosti pa se zdi, da se Mors do zdaj ni odpovedal nobeni pomembnejši vojaški zmogljivosti, želi pa si vedno več (ladja, transportno letalo, 8 x 8), so še zapisali v poročilu.

S seznama, ki ga je MMC-ju posredovalo ministrstvo za javno upravo, gre izpostaviti Zakon o integriteti v javnem sektorju, ki naj bi med drugim urejal tudi vprašanje razkritja premoženja funkcionarjev, poleg tega pa se napovedujejo spremembe zakonov o volitvah v DZ, volilni in referendumski kampanji ter zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki ga bo spremljala kopica novih uredb.

V seznamu nalog ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je zakon o izenačevanju možnosti invalidov, osebni asistenci, za kar si zadnja leta najbolj glasno prizadeva Društvo za teorijo hendikepa, ki ga vodi nekdanja predsedniška kandidatka Elena Pečarič. Burna javna razprava se bo zagotovo nadaljevala ob robu sprejemanja Zakona o malem delu, ki mu odločno naprotujejo študentske organizacije. ŠOS namreč opozarja, da izhodišča za pripravo zakona bistveno slabšajo socialni položaj študentov in nepremišljeno ukinjajo študentsko delo, ki zaradi neurejenosti tudi drugih področij predstavlja zelo pomemben socialni korektiv. Pomembno mesto bo vsaj v javnosti zasedal večkrat predebatiran, kritiziran pa tudi hvaljen Zakon o družinskem zakoniku. Skrajni rok njegovega sprejema je 15. maj prihodnje leto.

Iz načrta dela ministrstva za okolje velja izpostaviti Zakon o posledicah naravnih nesreč, s katerimi bo država, po besedah ministrstva poenostavila in skrajšala postopke dodeljevanja sredstev oškodovancev in Zakon o podnebnih spremembah. Ta bo vseboval podnebne cilje in urejal tista področja, ki so nujna za njihovo doseganjem a še niso urejena v sektorskih zakonih. Zakon bo predstavljal podlago za dolgoročno podnebno strategijo Slovenije do 2050 in za integracijo podnebnih ciljev v ostale strateške dokumente države, so še sporočili iz ministrstva. Nov bo tudi Zakon o evidentiranju nepremičnin.

Na vrhu seznama program dela ministrstva za kulturo so trije medijski zakoni. Gre za zakona o spremembeh in dopolnitvah zakona o medijih in zakona o radioteleviziji Slovenija in zakon o STA-ju. Spreminjali bodo tudi zakon o Filmskem skladu.

Iz programa dela ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano gre izpostaviti področje lovstva. Uredili bodo postopek za ocenjevanje škod po divajdi, saj število prijav vsako leto narašča, ukvarjali pa se bodo tudi z naraščajočo populacijo sicih vran, ki povzročajo vedno več škode.

Ministrstvo za gospodarstvo je na prvo mesto postavilo Zakon o potrošniških kreditih s spremljajočimi uredbami. Gre za usklajevanje z direktivo EU-ja, namen zakona pa je večje poenotenje prava varstva potrošnikov pri najemanju kreditov, s čimer bi se izboljšalo delovanje notranjega trga in zagotovila visoka in primerljiva raven varstva potrošnikov pri najemanju posojil v državah članica unije. V načrtu je tudi sprejetje energetskega zakona, ki je prav tako potreben prenove zaradi uskladitve s predpisi Evropske unije, obetajo pa se tudi premembe zakona o prevzemih.

Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu se bo prihodnje leto ukvarjal z novelo zakona, ki ureja odnose države s Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja in izvrševal ukrepe, ki jih predvideva Akcijski načrt sodelovanja s slovenskimi znanstveniki in drugimi vrhunskimi strokovnjaki v tujini. Načrtujejo tudi sprejem akcijskih načrtov na področju gospodarstva in mladih, so sporočili iz urada.

Ministrstvo za finance pa je v svoj načrt dela med drugim vključilo Zakon o preoblikovanju Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja, Slovenske odškodninske družbe in D. S. U. in Zakon o davku o nepremičnine, ki naj bi odgovoril na vprašanje, kako globoko bodo morali v žep seči lastniki več luksuznih in drugih nepremičnin. Načrtujejo tudi spremembe in dopolnitve zakona o prispevkih za socialno varnost, ki je tema, o kateri se je v letu krize veliko razpravljalo v javnosti.

Med pomembnejšimi načrti Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR) je gotovo pokrajinska zakonodaja. Posvetovanje s strankami koalicije že traja, sledilo pa mu bo posvetovanje z opozicijo, župani in preostalo javnostjo. Osnutek temeljne zakonodaje vključuje Zakon o ustanovitvi pokrajin, Zakon o pokrajinah, Zakon o financiranju pokrajin, Zakon o pokrajinskih volitvah in Zakon o volilnih enotah za volitve v prve pokrajinske svete. "Ko bo paket pokrajinske zakonodaje politično usklajen, ga bomo posredovali v javno razpravo in se o njem posvetovali z občinami," so sporočili z ministrstva.