Poznavalci slovenske politike Pahorjev prvi mandat ocenjujejo večji del kot resničnostno predstavo, ki je politiko potisnila v drugi krog. Najslabše sporočilo, ki bi ga lahko jeseni dobile in dosegle politične stranke ob prihajajočih državnozborskih volitvah, pa bi bilo, da ne bi bilo na predsedniških volitvah niti drugega kroga.

Molk parlamentarnih strank je za politologa Tomaža Deželana nekakšno znamenje nelagodja ob premisleku, koga jeseni poslati na volitve. "Torej ne samo kakovostnega kandidata, ampak kandidata, ki mu bo poleg svoje kakovosti uspelo konkurirati aktualnemu predsedniku, ki je specifičen kandidat." Borut Pahor je namreč politiko personaliziral, pravi Deželan, in protikandidat bi moral ob kritiki tega pokazati tudi, da je sam drugačen.

Miha Kovač s Filozofske fakultete je še ostrejši. "Če je bila to prej vendarle videna kot neka politična funkcija, je Borut Pahor svoje predsednikovanje spremenil v neke vrste resničnostni šov." Strankarski kandidati bodo imeli težavo še v tem, da je Pahorju uspelo ideološke, strankarske delitve preseči. Kakšno pa bi bilo sporočilo strankam, če jeseni s svojimi kandidati ne bi prišle niti do drugega kroga?

Deželanov odgovor: "Če se zgodi, da ne bomo prišli do drugega kroga, to pomeni, da bo v resnici poražena strankarska politika. Sam menim, da je to zelo nevarno za aktualne politične stranke."

Takšen izid bi namreč odprl prostor za številne nove akterje, ki z aktualno zasedbo niso zadovoljni. "V tem primeru seveda politika ne bo več prostor, kjer se bo odločalo o javnih zadevah, ampak bo zgolj prostor, kjer se bodo dogajale take ali pa drugačne igre za zabavo javnosti," je komentiral Kovač, ki vseeno upa, da smo Slovenci še pripravljeni vsebinsko, politično odločati.