Ponoči bomo premaknili uro nazaj, in sicer s 3. ure na 2. uro zjutraj. Tako bomo prešli na zimski čas. Premik ure sicer znanstveno dokazano povzroča zdravstvene težave, povečuje tveganje za nesreče in zvišuje administrativne stroške. Prav zato se nekateri evroposlanci iz različnih političnih skupin zavzemajo za ukinitev premika ure v Evropski uniji (EU).

Češki evroposlanec Pavel Svoboda je v Strasbourgu izpostavil namero številnih poslancev (med njimi sta tudi Romana Tomc in Igor Šoltes) za spremembo evropske direktive iz leta 2001 o ureditvi poletnega časa. Ta določa dve spremembi letno, v marcu in oktobru, kar ima po ugotovitvah znanstvenikov številne negativne posledice. Študije, ki so se ukvarjale s tem pojavom, ugotavljajo, da se pogosto pojavljajo težave s spanjem, koncentracijo in motnje razpoloženja, je pojasnil psiholog Boštjan Bajec.

"Spremembe se dogajajo na endokrinem sistemu, saj naše žleze potrebujejo nekaj časa, da se prilagodijo, v povprečju govorimo o nekaj tednih, posledice pa so za nekatere ljudi težje, za druge pa blage," je pojasnil Bajec in dodal, da z vidika zbranosti človeka gotovo gre za negativni vpliv.

"Prihranka električne energije ni"
Podobno vprašanje si zastavlja tudi neodvisni energetski strokovnjak Matjaž Valenčič. Po njegovih besedah namreč neposredne povezave med premikanjem ure in prihranki električne energije ni. "Dnevni ritem premiku ure navkljub tako ali tako ne sledi soncu, ampak ustaljenim delovnim navadam. Najbolj priljubljene TV-oddaje so v nočnem času, delovni čas v tovarnah se ne prilagaja premikom ure, pač pa je tempo proizvodnje tisti, ki diktira delovni čas. Trgovine so odprte ne glede na dnevno svetlobo," je naštel Valenčič.

Poletni čas sicer po vsem svetu uporablja približno 70 držav, v Sloveniji pa uro premikamo od leta 1983 naprej. Poleg Evropskega parlamenta o ukinitvi premika ure razpravljata tudi švedski in finski parlament, v več državah članicah pa z namenom ukinitve podpisujejo tudi peticije.