Mnenje Bohinjcev je, da gredo iz Triglavskega narodnega parka (TNP). Za spremembo zakona oziroma za izstop iz parka je glasovalo kar 90,42 odstotka volivcev.
Na potezi je zdaj vlada, ki bo prva obravnavala željo Bohinjcev. Nezadovoljstvo s Triglavskim narodnim parkom se vleče že dalj časa. Številni so prepričani, da jim park prinaša le omejitve, da med upravo parka in domačini ni pravega dialoga, skratka, da imajo zaradi parka le kup težav in nobene koristi. Kot poudarjajo, niso proti parku, želijo si le, da se meja prestavi višje.

Domačini so nezadovoljni, ker v parku ne morejo gospodariti, kakor želijo sami. S prstom kažejo tudi na državo, češ da ne izpolnjuje obljub glede vlaganja v razvojne projekte, poroča Jan Novak (TV Slovenija).

Odločitev o spremembi zakona o TNP je pomembna predvsem za tiste Bohinjce, ki živijo, kmetujejo ali gozdarijo na območju parka. Bohinjski župan Franc Kramar meni, da država Slovenija ogromno dolguje Bohinju. "Prišel je čas, ko je treba reči bobu bob, ali bomo imeli Bohinjci vsaj enake pogoje kot drugi v Sloveniji, čeprav so nam obljubljali celo bistveno boljše," je pred dnevi izpostavil Kramar, ki meni, da je država nacionalizirala Bohinj, saj lastniki zemljišč in gozdov z njimi ne morejo gospodariti. Krajani so zato predlagali, naj se vsa zasebna zemljišča izločijo iz parka. "Če morajo Bohinjci spoštovati zakon, naj ga tudi država, ki ga je sprejela. Če država v tej krizi za to nima denarja, pa naj spremeni meje parka," je dejal Kramar in dodal, da bodo potem Bohinjci na tem območju ponovno gospodarili sami. "Ohranjali bomo turizem, kmetijstvo in gozdarstvo, kar so delali že naši predniki. V parku pa bodo ostala tista bohinjska območja, ki imajo elemente parka ter nimajo prebivalcev in turizma," je povzel.

Kramar je prepričan, da mora zakonodajalec upoštevati voljo ljudi. Če slučajno s spremembo meje parka ne bi uspel, pa bi Kramar vztrajal na spremembi zakona, tako da bi ta omogočil normalen razvoj turizma, kmetijstva in gozdarstva. Medtem na drugi strani posamezniki občinski svetniki in direktor TNP Martin Šolar opozarjajo pred odpiranjem zakona.

TNP: Bonitet ne bo več
Medtem na drugi strani posamezniki občinski svetniki in direktor TNP-ja Martin Šolar opozarjajo pred odpiranjem zakona. "Bohinjsko jezero je naravna vrednota državnega pomena in tudi če je izven parka, bo varovanje tega območja še vedno zelo močno, ne bo pa bonitet, ki jih lahko nudi park," je opozoril Šolar in spomnil tudi, da se zakon glede finančnih spodbud na območju TNP v določeni meri vendarle izvaja. Res pa manjka programski denar, ki je bil letos predviden v višini pol milijona evrov, a je po rebalansu skrčen na 87.000 evrov.

Šolar je sicer prepričan, da bi bila za TNP velika okrnitev, če bi izgubil območje Bohinjskega jezera. Vendar mora k reševanju problema pristopiti predvsem država, na katero so usmerjene kritike Bohinjcev o neizvajanju zakona. Vendar država na zborih občanov kljub pozivom nima svojega predstavnika.