Maja je ministrstvo za zdravje pozvalo k izvedbi skupnega javnega naročila za zaščitna sredstva, a se je nato odločilo, da skupnega naročila ne bo opravilo, in vse zainteresirane javne zavode pozvalo, da se sami organizirajo v skupno naročilo.

Kot so navedli v UKC-ju Maribor, se jih je najprej odzvalo 53, na koncu pa se je skupnemu naročilu (združenje zdravstvenih zavodov ga je objavilo avgusta, ponudbe pa so začeli odpirati oktobra) pridružilo 20 bolnišnic, 46 zdravstvenih domov, 14 domov za starejše, štiri lekarne in šest drugih zavodov. Ocenjena vrednost osebne varovalne opreme, ki je predmet javnega naročila za obdobje štirih let, znaša 65 milijonov evrov, so za STA pojasnili v združenju. Naročili so večje količine zaščitnih mask, pokrival, očal, vizirjev in rokavic ter sredstev za razkuževanje.

Poenostavljen postopek v nujnih primerih

Bolnišnice so medtem zaradi povečanih potreb različno opremo dokupovale tudi samostojno. Med drugim so jo nabavljale prek postopka s pogajanji brez predhodne objave, kar omogoča zakon o javnem naročanju, če zaradi nujnosti, nastale kot posledica dogodkov, ki jih naročnik ni mogel predvideti, rokov za odprti, omejeni ali konkurenčni postopek s pogajanji ni mogoče upoštevati.

Kot pojasnjujejo na portalu Elektronsko javno naročanje (e-JN), je to hiter in poenostavljen postopek, za katerega je naročnik dolžen objaviti obvestilo za predhodno transparentnost na portalu javnih naročil, in sicer isti dan, kot naročnik posreduje ponudniku odločitev o oddaji naročila.

S tem postopkom so v jeseniški bolnišnici v drugem valu epidemije kupili mobilni rentgen v vrednosti 92.776 evrov z DDV-jem pri ponudniku Image & Information, so navedli za STA.

Mobilno rentgensko napravo so nabavili tudi v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec, ki je prek e-JN k oddaji ponudbe pozvala sedem ponudnikov in med njimi izbrali najugodnejšega. To je bilo Gorenje GTI, ki je rentgen dobavilo za 77.433 evrov z DDV-jem. Rentgenska naprava namreč omogoča hitro diagnostiko, saj se že na navadni rentgenski sliki zelo dobro vidijo spremembe na pljučih, ki pogosto nastanejo pri bolnikih s covidom-19.

Ptuj: Ker niso načrtovali vzpostavitve intenzivne enote, zaščitne opreme niso imeli

Naraščanje števila bolnikov s covidom-19 je bilo izziv tudi za Splošno bolnišnico dr. Jožeta Potrča Ptuj, kjer prvotno ni bila načrtovana vzpostavitev intenzivne enote. Zato 29. oktobra, ko so tak oddelek za bolnike s covidom-19 odprli zaradi potreb v državi, niso imeli pripravljene ustrezne zaščitne opreme. Pri nakupu ventilatorjev za vpihovanje zraka s povezovalno cevjo med ventilatorjem in kapuco tako zaradi nujnosti za čimprejšnjo vzpostavitev intenzivne enote ni bilo mogoče na široko preverjati cen. "Iskali smo ventilatorje za vpihovanje zraka in kapuce po vsej Sloveniji. Prvotno smo si jih želeli izposoditi pri kateri od drugih bolnišnic. Žal te opreme nima nihče več," je za STA pojasnila direktorica Anica Užmah.

Po naključju so nato našli dva dobavitelja, ki sta imela nekaj kosov te opreme na zalogi, zato so z njima sklenili pogodbe in z naročilnico naročili 22 kosov kompletov ventilatorjev za vpihovanje zraka in kapuce ter filtre v skupni vrednosti 35.700 evrov z DDV-jem. Toliko kosov zadošča za približno en mesec. Dobavitelja sta ljubljansko podjetje Bo-2 Mega in Total iz Novega mesta, še pravi.

V Trbovljah iskali najcenejšo opremo

Tudi v Splošni bolnišnici Trbovlje so zaradi epidemije iskali zaščitno opremo, ki je prej niso uporabljali. Za skafandre oz. zaščitne obleke so iskali v danem trenutku najcenejšo ponudbo. Do zdaj so jih nabavljali pri podjetjih Sanitel Logatec v vrednosti 45.700 evrov in Schlofer v vrednosti 8500 evrov. Kot so postopke nabave še pojasnili za STA, jih izbrani dobavitelji iz javnih razpisov občasno obvestijo, da določenih artiklov nimajo. Če jih primanjkuje, jih nabavijo s povpraševanjem oz. iskanjem najcenejšega ponudnika.

Podobno je tudi v drugi največji slovenski bolnišnici, mariborskem UKC-ju, kjer so imeli veljaven okvirni sporazum za nabavo zaščitne opreme iz leta 2019, pogodbeni partnerji pa ob začetku epidemije niso mogli izpolnjevati dobav v večjih količinah, kot so bile predvidene. Na začetku septembra so tako objavili nov razpis v okviru dinamičnega nabavnega sistema, prve ponudbe pričakujejo ravno v teh dneh.

Občasne težave pri dobavah, zadnje tri mesece tudi več porabe

Zaradi občasnih težav pri dobavah nekaterih vrst zaščitne opreme in zaradi povečanih potreb so septembra in oktobra morali izdati nekaj nujnih naročil. K oddaji ponudb so pozivali ponudnike, ki so sodelovali na dosedanjih razpisih (odprti postopek, dinamični nabavni sistem), in dosedanje dobavitelje, informacije o iskani opremi pa so objavljali na spletni strani UKC Maribor.

Tudi dobavitelji ljubljanskega UKC med epidemijo niso mogli zadostiti vsem potrebam po zaščitni opremi. "Zaradi nujnosti potreb smo se bili primorani obrniti na trg ter kupovati opremo z zbiranjem ponudb, in sicer artikle, ki so bili strokovno ustrezni in najcenejši v danem trenutku," so navedli. Tako so nabavljali zaščitne maske, vizirje in podobne materiale. Osrednja slovenska bolnišnica se sicer ni pridružila skupnemu naročilu združenja zdravstvenih zavodov, so navedli za STA.

Minister za zdravje Tomaž Gantar je v preteklih dneh zatrdil, da so bolnišnice ustrezno opremljene, in pojasnil, da so bile v zadnjem obdobju same zadolžene za nabavo opreme. Po priporočilih naj bi imele na razpolago enomesečno zalogo opreme, se pa na ministrstvu po Gantarjevih navedbah zavedajo, da se lahko zgodi, da ob številkah v zadnjih tednih zaloga ne zadostuje, zato so bolnišnicam omogočili tudi sprostitev opreme iz blagovnih rezerv prek ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.