Poslanci DZ-ja so v sredo potrdili zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev po avgustovski ujmi, ki naj bi omogočil hitro obnovo in normalizacijo razmer na prizadetih območjih ter postavil temelje za nadaljnji razvoj in večjo odpornost proti naravnim nesrečam.

"Zakon je zelo dober nastavek tega, da pridemo do sistemskih sprememb, tako da se bodo objekti v prostor v Sloveniji lahko umeščali precej hitreje in enostavneje kot zdaj. Sam zakon o obnovi in razvoju je pomembna nadgradnja zakonov o odpravi posledic naravnih nesreč in interventnega zakona, s katerima smo že postavili temelje za sanacijo prizadetih območij in omogočili čim hitrejšo finančno pomoč prizadetim v teh avgustovskih poplavah," je po seji vlade predstavil finančni minister Klemen Boštjančič.

Iz državnega proračuna je bilo, kot je pojasnil, izplačano že skoraj 470 milijonov pomoči. V sredo sprejeti zakon pa je vzpostavil tudi pravne podlage za nove začasne prihodke, ki bodo po ministrovih besedah sicer odvisni od gospodarskih gibanj in dobičkonosnosti poslovanja podjetij.

"Trenutno so ocenjeni na 1,6 milijarde evrov v petih letih, prihodki davka na bilančno vsoto bank bodo predvidoma znašali 400 milijonov evrov, prve dohodke iz tega naslova sicer lahko pričakujemo šele v letu 2025. Začasen dvig davka od dohodkov pravnih oseb z 19 na 22 odstotkov pa naj bi prinesel približno 975 milijonov evrov, pri čemer se bo ta začel pobirati šele za leto 2024. Prilive iz čistega dobička SDH-ja ocenjujemo na okoli 260 milijonov evrov," je pojasnil ter poudaril, da nihče ne govori o državnih virih, ki se že namenjajo za sanacijo prizadetih območij.

"Pozabljamo, da je 80 odstotkov celotne škode nastalo na javni infrastrukturi, ki jo je treba sanirati v celoti z javnimi sredstvi," je opomnil in spomnil, da je bila potrjena neposredna škoda ujm tri milijarde evrov, stroški sanacije pa bodo višji od ocenjene škode.

Poziv k doniranju

"Do konca leta bo popoplavni račun verjetno presegel 500 milijonov evrov, zato se nam za zagotovitev dovolj sredstev za nujno obnovo v prihodnjih letih, ki bo omogočila ustrezen razvoj, dvig produktivnosti, dvig dodane vrednosti, novi viri zdijo pravi način, saj je poleg popoplavne obnove treba zagotoviti oziroma financirati tudi druge storitve, ki jih zagotavlja socialna država. Med viri za obnovo pa so tudi donacijska sredstva, ki so jih posamezniki in podjetja že nakazali na posebno postavko proračuna, teh sredstev je do danes 2,3 milijona evrov," je še navedel finančni minister ter opomnil, da bodo podjetja in samostojni podjetniki, ki bodo do konca letošnjega leta nakazali donacije za odpravo posledic poplav na ta posebni račun, upravičeni do dodatnega znižanja davčne osnove za leto 2023, in sicer za celoten znesek plačil. Ob tem je vse, ki želijo ali lahko dodatno prispevajo sredstva za obnovo, tako podjetja kot fizične osebe, znova pozval k doniranju.

Boštjančič je tudi dejal, da bo iz obnove škode po poplavah imelo več gospodarskih dejavnosti pozitivne učinke: "Govorim konkretno predvsem o gradbeništvu, saj bo večino naložb v infrastrukturo izvajalo slovensko gradbeništvo, ki je že danes po mojem mnenju precej na vrhu svojih kapacitet ali pa neke absorpcijske sposobnosti."