Paroh Srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji Peran Bošković je dejal, da božič, ki ga praznujejo 7. januarja, pravoslavnim vernikom pomeni veselje, ki ga rojstvo prinese k vsaki hiši, hkrati tudi priložnost za notranjo prenovitev. Na božič se pravoslavci pripravljajo s šesttedenskim postom, ki se je končal v sredo.

V sredo so pravoslavni verniki praznovali tudi badnji dan, ki simbolizira bedenje oziroma pričakovanje. Po popoldanski maši so vernikom razdelili badnjake oziroma slamo in hrastove veje, ki predstavljajo prostor, v kakršnem se je pred dobrima dvema tisočletjema rodil Jezus. Verniki so badnjake doma zažgali ter v družinskem krogu in molitvi pričakali polnoč, ko so se znova zbrali v cerkvi pri praznični maši.

Božič po julijanskem koledarju
Verniki Srbske pravoslavne cerkve božič praznujejo pozneje kot večina kristjanov, saj uporabljajo julijanski koledar, ki za našim gregorijanskim zaostaja za 13 dni. Tako božič po našem koledarju praznujejo 7 januarja. Hkrati z njimi praznujejo tudi pravoslavni verniki v Črni gori, Makedoniji, Rusiji, Belorusiji, Ukrajini in Gruziji ter v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji.

Grška, romunska, bolgarska in nekatere manjše pravoslavne cerkve pa so sprejele novi pravoslavni Milankovićev koledar, ki je enak gregorijanskemu, in so tako božič že praznovale.