Božič praznujejo tako verniki kot tudi drugi. Praznik učlovečenja Jezusa Kristusa se praznuje predvsem kot začetek nečesa novega. Prvotno je bil božič praznik luči, začetka novega življenja, ljudje pa so na ta dan z vsem veseljem pričakovali prebujanje narave in daljšanje dneva.

Verniki so božič začeli praznovati že na predbožični večer, ko so obiskali polnočnice po vsej državi. Praznovanje se bo nadaljevalo z božičnimi mašami.

Ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran je v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja daroval božično mašo. V cerkvi sv. Janeza Krstnika je božično mašo daroval mariborski nadškod Franc Kramberger, celjski nadškof Anton Stres je božično mašo daroval v stolnici sv. Danijela, koprski škof Metod Pirih pa je maševal v koprski stolnici Marijinega vnebovzetja.

Božič pri pravoslavcih in evangeličanih
V Sloveniji se zaradi v glavnem katoliškega načina praznovanja božiča o praznovanju preostalih dveh večjih krščanskih skupnostih ne ve kaj dosti. MMC je zato ob božiču preveril, kako praznični čas in božič preživljajo protestanti in pravoslavci.

Adventi čas pri evangeličanih, tako kot pri katoličanih, traja štiri tedne. Škof Geza Erniša je za MMC povedal, da je prvi advetni venec leta 1839 v Nemčiji pripravil prav evangeličanski duhovnik. Tudi postavljanje božičnega drevesca je bil sprva evangeličanski običaj, uvedel ga je ustanovitelj protestantizma Martin Luther, dodaja Erniša.

Post dan pred božičem
Jaslice evangeličani postavljajo dva dneva pred božičem, v cerkvah jih imajo do šestega jaunarja ali pa še dlje. Za dan pred božičem velja post, tisti, ki se ga držijo, pa jedo šele popoldne ali zvečer.

Polnočnic pri evangeličanih ni, bogoslužje na dan pred božičem imajo ob 18. uri, program pa je prirejen za otroke, ki med mašo recitirajo pesmi, uprizorijo kakšne božične igre, vsak otrok pa dobi tudi simbolično darilce.

Božični dan je dan za obisk cerkve in dan bogate pojedine, kjer ne manjka božičnega kruha, makove in orehove potice ter klobas, šunke, rib in sadja. Dan po božiču je namenjen obiskom.

Šestedenske priprave na božič
Pravoslavci, razen Grkov, Romunov in Bolgarov, zaradi julijanskega koledarja božič praznujejo dva tedna za katoličani in prostestanti, torej sedmega januarja. Paroh Srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji Peran Bošković nam je v pogovoru razložil, da pri njih advetni čas, torej čas v pričakovanju božiča, traja šest tednov, začne pa se s postom. Ta čas je namenjen premisleku, kaj lahko izboljšamo.

Nedelje v pričakovanju božiča imajo poseben pomen. Tako je nedelja po svetem Nikolaju namenjena otrokom, naslednja materam, nedelja pozneje pa očetom.

Praznovanje naj ne bo hrupno
Pravoslavcem darila niso toliko pomembna. "Mi odločno nasprotujemo načinu praznovanja, ki je amerikanizirano. Praznovanje ne sme biti hrupno in bleščeče," pojasnjuje Bošković.

Na božični dan je, tako kot pri vseh drugih kristjanih, na vrsti bogoslužje. V navadi je, da medtem ko gre družina k maši, najstarejši član ostane doma in pripravi božično kosilo. Na praznični mizi se tako po večini znajdejo posvečen kruh, odojek, pečenica in pečeno jagnje.

V pravoslavni skupnosti ni običaj, da se pripravijo jaslice, Bošković nam je dejal, da namesto tega postavijo hrastovo vejo, ki jo imenujejo badnjak.

Muslimani božič spoštujejo
Ker je božič dela prost dan, se na neki način dotakne tudi muslimanov v Sloveniji. Tajnik Islamske skupnosti Nevzet Porić je povedal, da je to praznik njihovih sosedov, prijateljev in sodelavcev ter da ga spoštujejo. Nekateri muslimani ta dan izkoristijo za obiske, vsekakor pa ni v navadi, da bi se obdarovali, kar počnejo v času bajrama, ali postavili drevesce. Mogoče to kdo stori zaradi novega leta, sklepa Porić.

S. Z.