Na slovenskih cestah je vse več osebnih in tovornih vozil, gneča in prometni zastoji pa so na številnih avtocestnih odsekih po državi, sploh med počitnicami, stalnica. "Naše avtoceste niso bile načrtovane za tako velik obseg vozil, kot se danes po njih vozi," je vzrok za trenutno prometno stanje v oddaji Marcel komentirala ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek.

"Res so avtoceste stare 50 let, železnica je pa približno še enkrat toliko. Res je, da so bile narejene v drugačnem času, res je pa tudi to, da so bile narejene za idealni promet 30.000, maksimalni promet 60.000 vozil in da mi vrsto let praktično do te številke nismo prišli," je ob tem pojasnil izredni profesor na Oddelku za geografijo ljubljanske Filozofske fakultete Matej Ogrin.

Dodal je, da so tuji strokovnjaki ob odločitvi za gradnjo nacionalnega avtocestnega programa opozarjali, da bo ne glede na hitrost gradnje avtocest promet čez Slovenijo naraščal hitreje. "In nobena država v Evropi ne gradi avtocest tako hitro, kot ji lahko naraščajo prometni tokovi, če se celotna prometna politika desetletja ukvarja le z razvojem cest, avtocest in avtomobilskega prometa. Mi smo desetletja zaspali na drugih modalitetah in zdaj imamo težavo," je poudaril.

Opozoril je tudi, da se kapacitete novega avtocestnega pasu zapolnijo v petih do osmih letih. "Po desetih letih si tam, kjer si bil. Kreditov ne boš odplačal, še več ljudi si pripeljal na ceste," je pojasnil. "Že danes vemo, da bodo prometni tokovi rastli hitreje, kot jih trenutna slovenska prometna politika iz naslova javnega razvoja javnega prometa rešuje, kar pomeni, da kratkoročnih rešitev, pa bojim se, da tudi srednjeročnih rešitev za zastoje ni. Na to se bomo morali navaditi," je dejal.

"Rast potniškega prometa sicer dobrodošla, žal pa ni zadostna"

"Mislim, da ni realnih možnosti, da bo v naslednjih petih letih bolje, ker če začnemo avtoceste prenavljati, jih bomo prenavljali ob odprtem prometnem toku," je dejala ministrica in poudarila, da v času gradnje pomeni še več prometnih zastojev.

Ogrin je sicer poudaril, da Slovenija ni prometni zamašek v Evropi. "V poletnih mesecih, marsikje v Alpah pa tudi v zimskih, kot rečemo v žargonu, vse stoji. To je preprosto zato, ker ceste niso bile zgrajene za tiste špice prometnega povpraševanja, ko gredo mnogi na neki točno določeni cilj. Poleti recimo na Jadran, pozimi pa kam drugam," je dejal.

Ministrica Bratušek je prepričana, da je rešitev v primerni kombinaciji ukrepov in da je poleg gradnje in širitve cest treba zmanjšati tudi število vozil na cestah. "Javni potniški promet, delo od doma, več ljudi v avtu," je naštela. Ob tem je navedla tudi pospešeno vlaganje v obnovo železniške infrastrukture, da bo lahko več tovora in tudi potnikov prepeljali po tirih. Na opozorila, da interes za javni prevoz pada, je odgovorila, da "številke kažejo, da se število potnikov iz leta v leto povečuje," a dodala, da s trenutnim položajem še ne moremo biti zadovoljni.

Ogrin je dejal, da je rast potniškega prometa sicer dobrodošla, žal pa ni zadostna. "Železnice ne moremo zgraditi niti v petih niti v desetih letih, lahko pa v dveh, treh letih uredimo vsaj na najbolj frekventnih linijah učinkovit avtobusni prevoz. In glede zastojev: tranzitnih zastojev ne moremo obvladovati z notranjo politiko, lahko pa obvladujemo prometno povpraševanje med slovenskimi mesti, dnevnih migracij, delovnih migracij. In to lahko naslavljamo z učinkovitim JPP-jem. Trenutno smo pa še svetlobna leta od tega," je priznal. Ministrica je ob tem poudarila, da "čudežnega epa" na tem področju ne more biti. "Delamo pa tudi na srednji rok, da bi se stvari izboljšale," je dodala.

Celoten pogovor z Alenko Bratušek in Matejem Ogrinom si lahko ogledate v spodnjem videoposnetku (3:10-15:00). Z gostoma se je pogovarjal voditelj Marcel Štefančič.