Od štirih poslanskih vprašanj je premierki prvo zastavil poslanec SLS-a Jakob Presečnik. Kako in s katerimi ukrepi namerava vlada spodbujati in zaščititi družino "kot eno največjih vrednot in temeljno celico naše družbe". Zanimalo ga je tudi, kako namerava vlada povečati ugled in pomen sklenitve zakonske zveze ter kako namerava ohranjati število porok in rojstev vsaj na sedanji ravni.
Bratuškova mu je odgovorila, da gre pri družini predvsem za pravico otroka, da je z njim mati oz. oče. Družinska politika mora biti po njenih besedah usmerjena k vsem družinam, prioriteta vlade pa je tudi oblikovanje družinske strategije. "Tradicionalen pogled na družino danes ne zdrži več in politike, ki so usmerjene k temu, da oče dela, mati pa ostaja doma, ne pospešujejo rodnosti. Z ministrstvom za delo bomo proučili vse prispele pobude, strategija pa bo pripravljena v čim širšem družbenem soglasju," je pojasnila.

Na področje družinske in socialne politike je z vprašanjem Bratuškovi segla tudi poslanka in predsednica NSi-ja Ljudmila Novak. Zanimalo jo je, ali bodo načrtovani ukrepi vlade na tem področju prispevali k izboljšanju demografske slike in katere pozitivne ukrepe bodo v času te vlade pridobile ali ohranile družine.
Hkrati je pripomnila, da bi morali biti bolj liberalni pri izkoriščanju obveznega očetovskega dopusta in dopustiti, da se starši sami dogovorijo, koliko časa bo kdo izkoristil dopust. Premierka je na vprašanje Novakove bolj ali manj ponovila odgovor, ki ga je dala Presečniku, in še enkrat dodala, da dopust ni pravica matere ali očeta, temveč otroka.
Vizjak: Ne izpolnjujete zavez. Bratušek: Niste sprejeli potrebnih ukrepov.
Poslanec SDS-a Andrej Vizjak je v napovedi vprašanja zapisal le, da bo premierko "vprašal glede realizacije zavez iz dogovora o sodelovanju PS, SD, DL in DeSUS v vladi". V svojem vprašanju je opozoril, da višanje davkov, krčenje naložb in večanje zaposlovanja v javnem sektorju ni v skladu z zavezami, ki so jih dali v koalicijski pogodbi, zato ga je zanimalo, zakaj.
Bratuškova mu je na to odgovorila, da so pri spodbudah gospodarstvu morali izbirati med slabimi možnostmi, in če bi pogledal številke, bi videl, da je za 700 milijonov evrov shem namenjenih gospodarstvu. Pri tem je priznala, da je sicer res manj nepovratnih sredstev, jih je še vedno veliko po ugodnejših pogojih.
Odvrnila mu je tudi, da je bil pretekli proračun za letos nerealen, saj je zmanjkalo 400 milijonov evrov na prihodkovni strani, 127 milijonov premalo je bilo predvidenih za obresti, 140 milijonov evrov je bilo premalo za pokojninsko blagajno, treba pa je bilo vračati tudi sredstva za plače javnemu sektorju »zaradi vaših rokohitrskih potez«. Navrgla mu je tudi, da če se ne bi tako trdno oklepali oblasti in če bi uvedli vse potrebne ukrepe, bi bil primanjkljaj za 0,4 odstotka BDP-ja manjši.

Koalicijo zanima položaj mladih
Vprašanje vodje poslanske skupine PS-ja Janija Möderndorferja se je nanašalo na vladni predlog zakona o intervencijskih ukrepih na področju trga dela in starševskega varstva, ki prinaša tudi začasne spodbude za zaposlovanje mladih brezposelnih oseb do 30. leta starosti. Premierko je vprašal, "kakšni so predvideni učinki predlaganega ukrepa in koliko mladih naj bi se uspelo zaposliti".
V svojem odgovoru je premierka izpostavila, da so mladi prioriteta, ukrepi pa naj bi se izvajali od novembra letos do konca leta 2014 in prinesli 5.000 novih delovnih mest za mlade. To bi bila nova delovna mesta, kar pomeni, da proračun ne bo obremenjen, je še poudarila.

S kadrovskimi okrepitvami do hitrejših štipendijskih odločb
Na vprašanje je odgovarjala tudi ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je Anja Kopač Mrak. Andreja Čuša (SDS) je med drugim zanimalo, kako bodo na ministrstvu ukrepali zaradi kršitev zakona o štipendiranju, ki se nanašajo predvsem na neupoštevanje zakonskih rokov za izdajo odločb in obravnavo pritožb. Ministrica rešitev vidi tudi v kadrovski okrepitvi. Obenem je opozorila tudi, da so nekatere vloge nepopolne in jih je treba dopolniti, zaradi česar prav tako nastajajo časovni zamiki.

Neenaka obravnava uslužbencev MZZ-ja
Dragutin Mate (SDS) je v okviru poslanskega vprašanja opozoril na neenako obravnavo uslužbencev ministrstva za zunanje zadeve, saj morajo nekateri, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za upokojitev, skladno z zakonom, ki za takšne uslužbence v javni upravi zahteva takojšnje upokojevanje, v pokoj, nekateri, ki pa so del svoje kariere delali v drugih republikah nekdanje Jugoslavije, pa ne.

Kopač Mrakova je pojasnila, da nekateri uslužbenci, ki so delali v Srbiji, ne vložijo vloge za priznanje delovne dobe na srbski zavod, s čimer bi dobili obvestilo o dolžini delovne dobe, ki bi jo ZPIZ lahko priznal. Kot meni ministrica, je glede tega treba najti rešitev, saj ni mogoče pričakovati, da bi vsa sredstva za pokojnino teh uslužbencev, kril ZPIZ.