Ministrstvo za delo je osnutek novele zakona o delovnih razmerjih, ki velja za malo delavsko ustavo, pripravilo konec lanskega leta. Pogajanja o njem so se v okviru posebne delovne skupine Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) začela decembra, pri tem pa naj nobena stran ne bi bila pripravljena veliko popuščati.

Kot je neuradno izvedel STA, je bilo soglasje vseh treh deležnikov – sindikatov, delodajalcev in vlade –, ki o poteku pogovorov vsebinsko ne komunicirajo z mediji, izraženo le okoli prenosa dveh evropskih direktiv. To je nujno, saj Sloveniji preti opomin Evropske komisije.

Prvi sklop, povezan z evropsko zakonodajo, je v izhodiščnem osnutku novele predvidel, da lahko delavec, zaposlen za določen čas, od delodajalca po šestih mesecih zahteva varnejšo zaposlitev, kar pomeni, da bi lahko prekarec zahteval redno zaposlitev.

Neplačan oskrbovalni dopust?

Drugi sklop je narekoval, da se delavcu omogočita lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja v smislu prožnejšega delovnega časa ter pravica do odklopa, delodajalcu pa večjo prilagodljivost in lažjo organizacijo dela. Zaposlenim z ostarelimi starši naj bi bilo na voljo tudi dodatnih pet dni oskrbovalnega dopusta.

Pri tem se je po informacijah STA na pogajanjih zapletlo glede plačila, saj naj bi bilo to predrago tako za delodajalce kot državo, tako da bi bila lahko v končnem osnutku novele rešitev, da bo ta dopust, namenjen negi družinskih članov in članov gospodinjstva, neplačan.

Možnost 30-urnega delavnika

V končni osnutek novele naj bi se prebila tudi možnost 30-urnega polnega delovnika, kar so koalicijski partnerji zapisali v koalicijsko pogodbo. Subvencioniranje podjetij, ki bi se odločila za to, ni predvideno. Prav tako naj bi ostale dodatne zaostritve pri agencijskem delu.

V zvezi s tem je bila v prvotnem osnutku zamišljena omejitev števila agencijskih delavcev pri velikih podjetjih na 15 odstotkov (zdaj 25 odstotkov). Prav tako je bilo zapisano, da bi agencijski delavci na čakanju, ki zdaj prejmejo 70 odstotkov minimalne plače, po novem prejeli 80 odstotkov plače iz preteklega meseca.

Med rešitvami naj bi bila v končnem osnutku še dodatna zaščita delavskih predstavnikov v smislu večjega varstva pred odpovedjo delovnega razmerja. Prvotna rešitev je zapovedovala, da bi se lahko odpoved, če bi bil sindikalist odpuščen iz krivdnega razloga ali razloga nesposobnosti, ob izpolnjevanju določenih pogojev zadržala do pravnomočne odločbe delovnega sodišča.

V vodo pa naj bi denimo padla obvezna božičnica, s čimer je minister za delo Luka Mesec že jeseni razburil delodajalske organizacije, in dodatek za sobotno delo.

Zadnja pogajanja v četrtek

Pogajalska skupina ESS-ja bo imela zadnja pogajanja o rešitvah v četrtek, v petek pa naj bi nato osnutek novele romal na sejo ESS-ja in po njej v javno obravnavo. Vlada naj bi ga obravnavala 7. julija. Kot je slišati, bi lahko nato sindikati in delodajalci z določenimi rešitvami poskušali prebiti tudi v obliki predlogov dopolnil, ki bi jih zanje povzeli v poslanskih skupinah.

Minister Mesec pa je že lani napovedal, da bi se lahko v zakon o delovnih razmerjih v prihodnje poseglo še enkrat. Tedaj naj bi bilo v ospredju vzpostavljanje plačnega modela, pri čemer naj bi bilo izhodišče, da je osnovna plača minimalna plača.

Sindikati in delodajalci sicer na petkovi seji ESS-ja zaradi pogostih vladnih kršitev pravil ESS-ja pričakujejo tudi premierja Roberta Goloba.