Pogoj PCT ‒ prebolel, cepljen ali testiran ‒ bo od srede z redkimi izjemami veljal praktično povsod in za vse, med izjemami ni niti obisk zdravnika ‒ razen v primeru nujne pomoči ali če tja pospremimo mlajše od 15 let. Prav tako bo treba pogoj PCT izpolnjevati za obisk banke, bencinskega servisa ali pošte, pa tudi trgovine z živili ali lekarne, če je ta znotraj trgovskega centra, potreben bo za vožnjo na javnem potniškem prometu (razen za učence in dijake), obisk verskih objektov in tako dalje.

Izjema je oskrba z osnovnimi življenjskimi izdelki in potrebščinami. "Torej, če greste v prodajalno, ki v pretežni meri prodaja živila in pijačo, PCT-pogoja ne potrebujete. Če greste v takšno prodajalno znotraj trgovskega centra, pa PCT-pogoj potrebujete," je na vladni novinarski konferenci pojasnil državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Simon Zajc. Enako velja za specializirane prodajalne s farmacevtskimi, medicinskimi, kozmetičnimi in toaletnimi izdelki. "Vemo, da nekdo, ki gre v lekarno znotraj trgovskega centra, gre lahko še v 100 preostalih trgovin, zato tudi ta izjema ne velja," je dodal.

Trgovine, nakupovalni centri, gostinski obrati, turistične namestitve, vse organizacije, kjer se izvajajo delovni procesi, morajo na vidnem mestu objaviti obvestilo o obveznosti izpolnjevanja pogoja PCT ob vstopu v prostore. Na vstopnih mestih pa morajo izvajati tudi preverjanje tega pogoja. Če potrošnik tega pogoja ne izpolnjuje, ne more uporabiti določene storitve, strošek testiranja pa je po besedah sekretarja Zajca breme vsakega posameznika.

Kdo bo kriv, če gost ne bo imel PCT-ja ‒ gost ali gostinec? Gostinec ne sme postreči nekomu, ki nima PCT-pogoja, in s tega vidika za to tudi odgovarja, pravi Zajc.

Vlada pogoj prebolelosti vnovič skrajšala z 8 na 6 mesecev

PCT-pogoj se izpolnjuje tako kot do zdaj, je zagotovil državni sekretar na ministrstvu za zdravje Franc Vindišar. Sprememba je edino pri prebolevnikih, ki pogoj izpolnjujejo z dokazilom o pozitivnem rezultatu testa PCR, ki je starejši od 10 dni, razen če zdravnik presodi drugače, vendar ni starejši od 180 dni. Vlada je torej pogoj prebolelosti vnovič skrajšala z 8 na 6 mesecev. "S to spremembo pogoj izenačujemo z večino držav EU-ja," je dodal.

Za opravljanje dela lahko zaposleni izvedejo presejalno testiranje s testom HAG za samotestiranje, ki se izvaja enkrat tedensko. "Ponovno poudarjam, da s HAG-testom za samotestiranje pridobimo možnost opravljanja dela, ni pa to podlaga za pridobitev QR-kode in ne omogoča dostopa do drugih storitev. V tem primeru sredstva za testiranje zagotavlja delodajalec oziroma oseba, ki samostojno opravlja dejavnost," pojasnjuje Vindišar.

PCT tudi za zdravnika, a ne v nujnih primerih

Sistem PCT se torej uvaja tudi v zdravstvu, razen za nujno medicinsko pomoč in v primerih zaščite in reševanja. Zato Vindišar poziva: "Vsi prebivalci, ki bodo imeli akutno nastali zdravstveni problem, naj brez zadržka pristopijo do izvajalca zdravstvene dejavnosti. Oseba bo na vstopni točki povedala, zaradi kakšne zdravstvene težave prihaja v zdravstveno ustanovo. Če bo ocenjeno, da to sodi med njune storitve, bo ta storitev tudi opravljena. Nikakor to ne velja samo za urgenco."

Pogoj PCT morajo izpolnjevati tudi uporabniki v zavodu za prestajanje kazni zapora, prevzgojnih domov, centrov za tujce, azilnih domov in integracijskih hiš ob sprejemu v nastanitev ali ob ponovni vrnitvi v nastanitev, če je odsotnost trajala več kot 48 ur. V tem primeru je po Vindišarjevih besedah plačnik država.

Ob tem zaostrovanju pogojev se odpira več vprašanj in dilem. Na Centru nevladnih organizacij Slovenije opozarjajo, da lahko takšni ukrepi v še večjo stisko pahnejo najranljivejše.

Sorodna novica Trgovinska zbornica pričakuje postopno uvedbo obveznega cepljenja

Prezrti uporabniki socialnovarstvene storitve pomoč na domu

Socialna zbornica Slovenija je ministrstvo za delo pozvala, da uporabnike socialne oskrbe na domu uvrsti med izjeme, ki jim ni treba izpolnjevati pogoja PCT. V nasprotnem primeru bo brez pomoči ostalo vsaj 30 odstotkov uporabnikov.

Izvajalci pomoči na domu po navedbah zbornice pod takšnimi pogoji storitve ne morejo izvajati. Izvajalci vstopajo v domač prostor uporabnikov, ki ni javen in po prepričanju zbornice kot takšen ne more biti enakovreden instituciji. "Izvajalci pomoči na domu nimajo pooblastil za preverjanje pogoja PCT," so prepričani v socialni zbornici.

"To je popolnoma neobvladljivo okolje za preverjanje pogoja PCT, ker izvajalci nimajo kontrolirane vstopne točke, kot imajo to institucije," opozarjajo. V zbornici se sprašujejo, ali bi morali pogoj PCT zahtevati tudi od vseh družinskih članov in prijateljev uporabnikov, ki bi prišli na obisk.

Storitev pomoč na domu naj se opredeli kot nujno, so ministrstvu predlagali v socialni zbornici. Hkrati predlagajo tudi, da ima strokovni delavec v okviru socialnovarstvenih programov avtonomijo, da presodi, kdaj gre za nujne storitve, ko se od uporabnika ne zahteva pogoj PCT.

Zajc: Delodajalci naj cepljenje spodbujajo z nagrado

Trgovinska zbornica pričakuje postopno uvedbo obveznega cepljenja. Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Zajc ob tem pravi, da si na ministrstvu prizadevajo za čim večjo precepljenost, hkrati pa tudi, da delodajalci to dosežejo s čim bolj pozitivnimi pristopi, npr. dodaten dan dopusta ali kakšna druga nagrada. "Za odločitev glede obveznega cepljenja pa bo potreben neki širši konsenz."

Sindikat predlaga upoštevanje testov na protitelesa

Sindikat obrti in podjetništva Slovenije pa je opozoril na težavo tistih, ki so covid-19 preboleli z blagimi simptomi in se takrat niso obrnili na zdravnika in nimajo potrdila o prebolelosti. Vladi zato predlagajo, da bi jim omogočila teste na protitelesa in pridobitev potrdila. "Diskriminacija je namreč jedro državnega napada na svobodo posameznikov in skupin, ki si je državna oblast v demokratični in pravni državi ne sme privoščiti," menijo v sindikatu.

Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Vindišar je na vladni novinarski konferenci to odgovoril, da je svetovalna skupina ministrstva o tem že večkrat razpravljala. "Res je, da poznamo nekatere države v EU-ju, ki priznavajo tudi te teste, ampak so še vedno v manjšini. Glavni razlog je v tem, da ti testi niso standardizirani povsod. Tako da nimamo enakih meril, ki bi omogočala, da bi to uvedli. Takoj ko bo to enotno, bomo uredbi Evropske komisije sledili," je pojasnil.

OZS: Strošek testiranja zaposlenih ne bi smel biti breme delodajalcev

Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Branko Meh pa poudarja, da strošek testiranja zaposlenih ne bi smel biti breme delodajalcev: "Delodajalci pa vsekakor ne pristajamo na to, da gre testiranje v breme delodajalcev, ampak mislimo, da bi moralo iti v breme posameznika. Vsak ima namreč možnost, da se cepi, če pa ima okoli tega pomisleke, pa mislimo, da je prav, da si sam plača testiranja."

V dobro gospodarstva si sicer želi čimprejšnje zajezitve pandemije koronavirusne bolezni. "Moramo biti toliko pošteni do sebe in vseh drugih, da bomo enkrat za vselej zajezili ta covid. Če ne bomo tega izpeljali letos ali drugo leto, bomo pa res uničili vse, ne samo gospodarstvo, ampak tudi drugo populacijo ljudi," je prepričan.

Novi odlok diskriminatoren do nakupovalnih središč

Čeprav vedno podpirajo vladne odloke, povezane z zajezitvijo pandemije koronavirusne bolezni 19, pa je zadnja odločitev vlade, da živilskih trgovin, drogerij in lekarn v nakupovalnih središčih ne uvrsti pod izjeme za pogoj PCT, diskriminatorna, meni Toni Pugelj, direktor SES Slovenija in Aleje.

Kot je pojasnil, imajo ljudje določene navade in so tudi živila in zdravila navajeni kupovati vedno na istem mestu. "Ljudje so navajeni kupovati meso pri enem in istem mesarju, pri peku kruh itd. Tem ljudem je nemogoče dopovedati, da ne smejo vstopiti k nam. Lahko gre v drugo živilsko trgovino, ki je zunaj nakupovalnega centra, v tisto v centru pa ne. Enako je z lekarno, kjer imajo ljudje farmacevtke in farmacevte, na katere so navajeni, ki jim zaupajo pri svetovanju, zdaj pa oseba ne bo smela vstopiti."

Preverjanje pogojev ga ne skrbi, bi se mu pa zdelo smiselno, da bi pogoj PCT veljal povsod, saj bi bilo tako med ljudmi manj zmede. "Vsak teden so namreč veljavna druga pravila in ljudje niti ne vedo, kam smejo in kam ne. Tako bi bilo za vse enako," je dodal.

GZS: Posamezniki naj nosijo odgovornost za testiranje

Generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Aleš Cantarutti je pojasnil, da v zbornici zagovarjajo čim večjo precepljenost prebivalstva proti covidu-19 in spodbujajo zaposlene k cepljenju, saj bo le tako mogoče zagotoviti odprtost države tudi jeseni in pozimi.

V GZS-ju pa so kritični glede prenosa stroška testiranja vseh zaposlenih na delodajalce. "Ocenjujemo, da delodajalci ne morejo kriti stroškov testiranja zaposlenim, ki se ne želijo odločiti za brezplačno alternativo – cepljenje. Po našem mnenju naj vsak posameznik nosi odgovornost za svojo odločitev ter s tem tudi za stroške testiranja, če se ne odloči za cepljenje in za to nima utemeljenih zdravstvenih razlogov," je poudaril Cantarutti.

Ob tem je pojasnil, da testiranje zaposlenih v vseh dejavnostih za delodajalce poleg velike stroškovne obremenitve predstavlja tudi dodatno časovno in organizacijsko ter kadrovsko obremenitev. "Glede na primerjavo držav EU-ja je precepljenost prebivalstva v Sloveniji pod evropskim povprečjem, in sicer znaša 48,7 odstotka, v EU-ju pa 63 odstotkov. Zato menimo, da je treba od kolektivne odgovornosti tudi v Sloveniji preiti na osebno odgovornost vsakega posameznika," je dejal.

Nejasni vladni odloki

V GZS-ju opozarjajo tudi na hitre in nejasne spremembe vladnih odlokov, ki jim gospodarstvo težko sledi, da ne predvidevajo ustreznega prehodnega obdobja. "Ob vsaki uveljavitvi odloka se namreč izpostavi veliko nerešenih vprašanj. Vsaka sprememba odloka namreč za posamezno podjetje predstavlja velik kadrovski, organizacijski in finančni zalogaj," je opozoril Cantarutti.

Glede na to, da se skladno z odločitvijo vlade v sredo širi obveznost pogoja PCT za izvajalce in uporabnike storitev, pa se Cantarutti tudi sprašuje, ali je na trgu dovolj testov za samotestiranje.

Neenak položaj znotraj trgovinske panoge

Širitev obveznosti pogoja PCT za delavce in uporabnike storitev je po ocenah predsednice Trgovinske zbornice Slovenije (TZS) Mariče Lah posledica slabe precepljenosti v Sloveniji, račun pa je izstavljen gospodarstvu. V trgovinski panogi jo bodo po njenih besedah sicer znova najslabše odnesle trgovine s tehničnim blagom.

"Mi smo že večkrat povedali, da je odlok posledica slabe precepljenosti slovenskega prebivalstva in da se moramo vsi zamisliti nad to posledico," je danes za STA poudarila Lah in dodala, da je račun za slabo precepljenost izstavljen gospodarstvu.

"Trgovina ocenjuje, da bo zaradi uveljavitve novega odloka imela upad prihodka, stroški pa se bodo povečali, saj bo treba uvesti nadzor nad izpolnjevanjem pogoja PCT pri potrošnikih, ki vstopajo v neživilske prodajalne oz. v trgovske centre," je ocenila.

Ob tem je predsednica TZS-ja opozorila na neenak položaj znotraj trgovinske panoge, pri čemer jo bodo znova najslabše odnesle trgovine s tehničnim blagom. "Živilske trgovine so izjema, v trgovinah s tehničnim blagom pa bo obisk omejen," je opozorila.

Kot diskriminatorno pa Lah ocenjuje odločitev, da novi odlok med izjeme, kjer pogoj PCT ni potreben, ne uvršča živilskih prodajaln in lekarn znotraj trgovskih centrov. "Nemogoče je pogoj PCT kontrolirati pred posamično prodajalno v trgovskem centru, ampak je bolje, da se to kontrolira pred vstopom v trgovski center. Da izjema glede PCT-ja v tem primeru za živilske trgovine in lekarne ne velja, je diskriminatorno, zato zagovarjamo, da naj bodo pogoji nadzora PCT-ja za vse in povsod enaki," še pravi Lahova.

SBC: Odgovornost na strani zaposlenih

Klub slovenskih podjetnikov (SBC) podpira večino ukrepov iz vladnega odloka o načinu izpolnjevanja pogoja PCT, ne strinja pa se s tem, da je "časovno in finančno breme" glede izpolnjevanja tega pogoja na delodajalcih, in to čeprav se o tem, kateri pogoj bo izpolnil, odloča delavec. Predlagajo, naj bo odgovornost na strani zaposlenih.

"Ne moremo pa se strinjati z ukrepi v delu, ki celotno časovno in finančno breme glede (ne)izpolnjevanja pogoja PCT prenašajo na delodajalce, in to čeprav je odločitev o tem, kateri pogoj bo izpolnil, izključno na strani delavca. Zato vladi predlagamo, da se ukrep spremeni tako, da bo testiranje potekalo izven delovnega časa, obenem pa bo odgovornost za izvedbo individualna, na strani zaposlenih," so zapisali.

Nenavadno se jim zdi, da mora delodajalec poskrbeti, da se bo obveza izpolnjevala, sicer mu grozi globa, medtem ko je samostojna pravica zaposlenega, da se odloči, katero izmed možnosti bo izbral: strokovno priporočeno brezplačno cepljenje ali večkratno plačljivo periodično testiranje.

"Delodajalec zaposlenega ne more prisiliti, katero obliko izpolnjevanja pogoja naj izbere, kljub temu pa je dolžan nositi finančne in organizacijske posledice delavčeve odločitve, če se ta ne cepi," opozarjajo v SBC-ju.

Kritike dela opozicije

V LMŠ-ju in SAB-u so kritični do hitrega spreminjanja vladnih odlokov za zajezitev širjenja koronavirusa. "Rokohitrsko pripravljeni odloki, sprejeti z danes na jutri, so neživljenjski in polni nejasnosti," so zapisali v LMŠ-ju, kjer še ocenjujejo, da je način obveščanja in komuniciranja vlade z ljudmi v času covida-19 neprimeren. Zato je po njihovi oceni mogoče razumeti nezadovoljstvo in nezaupanje ljudi.

Kot so opozorili, so odloki tudi neustavni, na kar je, so dodali, v več primerih opozorilo ustavno sodišče. "Takšni odloki, poleg neustrezne komunikacije, vnašajo še dodatno zmedo in povečujejo nezaupanje javnosti, kar se kaže tudi v nizki precepljenosti," so v stranki zapisali v sporočilu za javnost.

V LMŠ-ju so opozorili tudi na to, da se bomo kot družba morali naučiti živeti z virusom. "Zato bomo morali poiskati zdravorazumski pristop, da bi z njim vsaj skušali doseči ravnovesje in sožitje v skupnosti," so prepričani. Nujno pri tem pa je, da vlada najde ustrezne načine komunikacije z ljudmi, "brez dramatiziranja razmer, brez groženj in represije ter stigmatizacije necepljenih", so navedli v LMŠ-ju.

Kritični do v soboto sprejetega odloka so tudi v SAB-u, kjer so prepričani, da se vlada ne zaveda škode, ki jo povzroča s hitro pripravljenimi odloki. Kot je poudaril poslanec SAB-a Marko Bandelli, je takšen način spreminjanja odlokov treba nujno spremeniti.