Največ vernikov naj bi se tudi ob letošnjem velikem šmarnu zbralo na Brezjah. Foto: MMC RTV SLO
Največ vernikov naj bi se tudi ob letošnjem velikem šmarnu zbralo na Brezjah. Foto: MMC RTV SLO

Za pomanjkanje poklicev je kriva kriza vere. Zdi se, kot da sodobni človek ne potrebuje Boga, ker misli, da vse ve in zmore sam. Zato seveda postane težko verovati. In če je verovati težko, je še težje darovati življenje Gospodu in postati njegov služabnik, apostol in sodelavec.

Metod Pirih je spregovoril tudi o pomanjkanju duhovnikov na Slovenskem.

V Sloveniji vsako leto za obnavljanje naroda manjka okrog 10.000 rojstev, tako da je ob koncu leta 2006 manjkalo že približno 272.000 otrok. Na drugi strani pa smo v zadnjih dvajsetih letih opravili okrog 312.000 splavov, kar je enako številu prebivalcev največjega slovenskega mesta skupaj z okolico.

Alojz Uran je prepričan, da je Slovenijo zajela nekakšna "ideologija smrti".

V ospredje močno stopa alkoholizem kot velika slovenska nesreča. Statistika nam pove, da je v Sloveniji prek 170.000 alkoholikov in njihovih družin. Kdo se ne bi nad tem zamislil?

Franca Krambergerja skrbi alkoholizem.
Praznovanje velikega šmarna

Ob največjem Marijinem prazniku, velikem šmarnu, je ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran na Brezjah spomnil na skrb za ranljive in šibke.

Pred baziliko Marije Pomagaj na Brezjah, kjer se je letos na praznik zbralo največ vernikov (prišlo jih je okoli 5.000), je Uran v razmisleku o sedanjosti in prihodnosti Slovenije opozoril na splave, samomore, onesnaženost ter ob tem potrkal na vest posameznika in pokazal na odgovornost družbe. Pri sveti maši je še obnovil izročitev slovenskega naroda Mariji.

Popoldne je ljubljanski nadškof in metropolit vodil tudi mašo pri Novi Štifti na Dolenjskem.

Ob velikem šmarnu maše po vsej državi
Slovesna bogoslužja, ki so jih vodili slovenski škofi in njihovi namestniki, so sicer potekala po vsej Sloveniji.

Na Ptujski Gori mašo daroval Kramberger, na Sveti gori pa Pirih
Na Ptujski Gori je mašo daroval mariborski nadškof Franc Kramberger, na Sveti gori pri Novi Gorici pa koprski škof Metod Pirih. Slednji je praznično sveto mašo daroval še v koprski stolnici Marijinega vnebovzetja.

"Marijino življenje zaznamovala dva mejnika"
Kramberger je poudaril, da "Marijino življenje zaznamujete dva mejnika, dva dogodka, dva Božja posega v njeno življenje". "Prvi je brezmadežno spočetje na začetku, v prvem trenutku njenega življenja, drugi pa je ob koncu njene zemeljske poti, vnebovzetje."

"O njej ni mogoče reči kaj večjega, važnejšega in svetejšega, kakor da je Jezusova mati. Če ne bi ničesar drugega o njej vedeli, kakor samo to, da je mati našega Odrešenika, Božja mati, bi o njej vedeli vse," je dodal. Med drugim je spregovoril tudi o blaginji, odnosu mladih do zakonske zveze, problemu alkoholizma, samomorilnosti ipd.

"Vnebovzetje Marije potrditev prepričanja, da ima življenje smisel in cilj"
Pirih je na Sveti gori veliko pozornosti namenil premajhnemu zanimanju za duhovniški poklic, o današnjem prazniku pa dejal, da "je potrditev prepričanja, da ima naše življenje smisel in cilj". "Govori nam, da se začasno res prelije v večno, da se zemeljsko dopolni z nebeškim, da se minljivo pretoči v neminljivo in umrljivo v neumrljivo. Marija je med vsemi ljudmi to prva izkusila. Ker je naša mati, bo poskrbela, da to izkusimo tudi mi."


Stres v Petrovčah in Šmarju pri Jelšah
V drugih romarskih krajih po Sloveniji so maševali tudi drugi slovenski škofi in njihovi namestniki. Celjski škof Anton Stres je mašo daroval v Petrovčah, ob 16. uri pa še v Šmarju pri Jelšah, kjer je potekala tudi blagoslovitev kapelice pri sv. Roku.

"Današnji praznik na prav poseben način znova poudarja temeljno krščansko vrednoto dostojanstva življenja slehernega človeka. Marijino vnebovzetje poudarja, da je vsakdo od nas poklican k večnemu življenju," je poudaril v Petrovčah.

"Ravno ta vera v večno življenje je močna podlaga za naše prepričanje o dostojanstvu slehernega človeka, saj smrt to dostojanstvo najbolj ogroža."

Jamnik bo maševal na Veliki planini
Ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik je ob 14. uri maševal na Veliki planini pred kapelo Marije Snežne, mariborski pomožni škof Peter Štumpf pa je po procesiji in blagoslovitvi novih kapelic daroval sveto mašo v Olimju.

Štumpf je med drugim opozoril na podnebne spremembe: "V teh poletnih mesecih smo že kar nekajkrat prestrašeni in nemočni zrli v grozne oblake in se skrivali pred strelami, točo in viharji. Razglabljamo o podnebnih spremembah, onesnaženi naravi, posegih v vodostaje. Množično umiranje čebel spomladi nas je opozorilo, da se v naravi dogaja nekaj zelo hudega. Razne analize in domneve bolj zamegljujejo resnico, kot pa jo odkrivajo. Nenavadni pojavi v naravi nas opozarjajo, da ne živimo samo od zemlje, vode in zraka, ampak je potrebno dati življenju tudi smisel!"

V Ljubljani verniki prisluhnili kardinalu Rodetu
Dopoldne je potekalo tudi bogoslužje v Slovenji vasi in Turnišču. V Slovenji vasi so verniki prisluhnili mariborskemu pomožnemu škofu Jožefu Smeju, v Turnišču pa murskosoboškemu škofu Marjanu Turnšku.

Ob 17. uri je mašo v ljubljanski cerkvi Srca Jezusovega na Taboru daroval še kardinal Franc Rode. Izpostavil je velik pomen praznika. V svoji pridigi je izpostavil človekovo razpetost med telesnim in duhovnim in posredniško vlogo Marije pri tem. Navedel pa je tudi več opozoril. Med drugim, da v sekularni družbi Bog nima več tolikšnega vpliva na odločitve, ki so s tem podvržene drugim vplivom. Dodal je, da Marijin praznik obhaja vedno manj ljudi, saj je zaradi poletnega časa več ljudi na dopustu.

Za pomanjkanje poklicev je kriva kriza vere. Zdi se, kot da sodobni človek ne potrebuje Boga, ker misli, da vse ve in zmore sam. Zato seveda postane težko verovati. In če je verovati težko, je še težje darovati življenje Gospodu in postati njegov služabnik, apostol in sodelavec.

Metod Pirih je spregovoril tudi o pomanjkanju duhovnikov na Slovenskem.

V Sloveniji vsako leto za obnavljanje naroda manjka okrog 10.000 rojstev, tako da je ob koncu leta 2006 manjkalo že približno 272.000 otrok. Na drugi strani pa smo v zadnjih dvajsetih letih opravili okrog 312.000 splavov, kar je enako številu prebivalcev največjega slovenskega mesta skupaj z okolico.

Alojz Uran je prepričan, da je Slovenijo zajela nekakšna "ideologija smrti".

V ospredje močno stopa alkoholizem kot velika slovenska nesreča. Statistika nam pove, da je v Sloveniji prek 170.000 alkoholikov in njihovih družin. Kdo se ne bi nad tem zamislil?

Franca Krambergerja skrbi alkoholizem.
Praznovanje velikega šmarna