Raziskava, ki so jo izvedli v 28 evropskih državah med letoma 2016 in 2018, v njej pa je sodelovalo 300.000 udeležencev, omogoča vpogled v socialne značilnosti študentske populacije. Po besedah Kristine Hauschildt z nemškega centra za visokošolsko izobraževanje, so v raziskavi skušali zajeti čim več vidikov študentskega življenja, zato so se med drugim lotili tudi raziskovanja študentskega dela, stanovanjske problematike in mednarodnih izmenjav.

Raziskava bo po mnenju ministra Pikala pokazala tudi na nevralgične točke, ki jih bo treba v prihodnosti izboljšati, saj "ni vseeno, da dve petini študentov v Sloveniji meni, da zdravstvena oskrba v času študija ni zadostna, kot ni vseeno, da morajo študenti delati, da lahko študirajo in preživijo".

Povprečni študent je star 24 let
Raziskava se je sicer dokopala do zanimivih ugotovitev. Med drugim je pokazala, da je povprečna starost študentov v Sloveniji 24 let, v povprečju so študentje preostale sedemindvajseterice eno leto starejši od naših študentov. Mlajše študente od Slovenije imajo le Albanija, Francija, Gruzija, Srbija in Slovaška. Za Finsko, Islandijo in Švedsko pa ni nič neobičajnega, če je študent star več kot 30 let.

Študija se v Sloveniji še vedno loti več žensk kot moških, v letu 2015/2016 je bilo na študij vpisanih 58 odstotkov študentk. Tudi v drugih državah ženske predstavljajo večino študentov, vendar Slovenija po deležu žensk izstopa. Ženske v Sloveniji se najpogosteje lotijo študija na področju izobraževalnih ved (89 odstotkov), zdravstva in sociale (77 odstotkov), moški pa so nadpovprečno zastopani na področjih informacijsko-komunikacijske tehnologije (14 odstotkov žensk) in tehnike, proizvodnje ter gradbeništva (25 odstotkov žensk).

Finančne stiske ne prizanašajo
Čeprav mnogi študentska leta enačijo z brezskrbnostjo, je raziskava pokazala, da se v Sloveniji precej velik odstotek študentov spoprijema s finančnimi težavami. Kar 38 odstotkov jih je poročalo, da močno ali zelo močno občutijo finančne težave, kar je za 12 odstotkov več kot v mednarodnem povprečju. Višji delež študentov s finančnimi težavami imajo le še študentje v Gruziji in Albaniji.

O velikih finančnih težavah je v Sloveniji poročalo več kot 60 odstotkov študentov iz finančno šibkih družin, pa tudi petina študentov, ki izhajajo iz finančno dobro stoječih družin.

V Sloveniji se je v finančni stiski sicer znašel nadpovprečno visok delež tistih, ki prejemajo štipendije (41 odstotkov), kar po mnenju Alenke Gril s Pedagoškega inštituta pomeni, da so štipendije pri nas občutno prenizke. Glede na finančne razmere tako ne preseneča podatek, da kar 48 odstotkov študentov živi pri starših ali sorodnikih, 36 odstotkov jih navaja, da morajo delati, ker si študija drugače ne bi mogli privoščiti, osem odstotkov pa jih dela, ker morajo vzdrževati svoje otroke, starše ali partnerje.

Pomoč družine je dobrodošla
Med študijem dela več kot polovica študentov, redno jih dela tretjina, občasno pa četrtina. 48 odstotkov jih opravlja delo, ki je nepovezano s študijem, le 22 odstotkov pa delo, ki je povezano s študijem. Na splošno so slovenski študentje med bolj pridnimi. Za obvezne študijske dejavnosti porabijo v povprečju 20 ur tedensko, za individualni študij 17 ur, za delo pa 14 ur.

Povprečni prihodek študentov v Sloveniji je bil sicer nižji od povprečja držav, ki so sodelovale v raziskavi. Študentje največ denarja porabijo za nastanitev in hrano, v povprečju jim polovico denarja prispeva družina (42 odstotkov), polovico denarja pa zaslužijo sami (44 odstotkov). Po podatkih, ki jih je navedla Kristina Hauschildt, se na pomoč družine najmanj zanašajo v skandinavskih državah.

Alenka Gril je ob tem opozorila, da je socialno-ekonomski položaj odvisen od izvorne družine, a ne zgolj od njenega materialnega položaja, ampak tudi od stopnje izobrazbe.

Študentje z zdravstvenimi težavami nimajo zadostne podpore
Raziskava je razkrila tudi težave, ki v Sloveniji pestijo študente z dolgotrajnimi zdravstvenimi težavami, teh je pri nas 21 odstotkov. 44 odstotkov študentov s posebnimi potrebami je ocenilo, da je institucionalna podpora, ki jo prejemajo, popolnoma nezadostna.

Slovenija se je sicer znašla med devetimi državami z najvišjim deležem študentov z dolgotrajnimi zdravstvenimi težavami, za katere se ne zagotovi zadostna podpora. Za Slovenijo so zaostale le Madžarska, Avstrija in Italija.