Brglez meni, da moramo biti v zvezi z arbitražo jasni. "Gre za mednarodno pogodbo, ki je Hrvaški omogočila vstop v EU, sočasno pa rešuje vprašanje o meji med državama. Gre za zgled mirnega reševanja sporov skladno z načeli ZN-a. Še pomembnejši pa je ta zgled za mirno reševanje sporov v regiji, kjer je bilo prelite že preveč krvi," je dejal in dodal, da Slovenija spoštuje mednarodno pravo in da bo to morala storiti tudi sosednja država.

"Konsistentna in koherentna zunanja politika lahko ščiti nacionalne interese. In naše nacionalne interese bomo zaščitili le, če bomo vsi stali za istimi stališči in jih vztrajno, četudi jih kdo ne želi slišati, ponavljali. Zato moramo vsi, tako v politiki kot v diplomaciji, najprej narediti svoje na ustreznem in pravočasnem poenotenju stališč," je poudaril.

Slovenija mora biti dejavna članica EU-ja
Nekatere ključne izzive v zunanji politiki v tem letu Brglez vidi tudi na ravni EU-ja, kjer si mora Slovenija dejavno prizadevati, da bo soustvarjala politike in jih ne zgolj izvajala. S tem bo izgubljala namreč tudi legitimnost pri državljanih. Veliko bo pri tem odvisno od ravnanj politike in diplomacije, je prepričan.

EU se spoprijema s kar nekaj težavami, ki jih bomo morali odpravljati skupaj, meni Brglez. Opozoril je, da smo priča težnji renacionalizacije zunanje politike. "Biti moramo pripravljeni na vse scenarije, sočasno pa skrbeti, da bomo še naprej krepili EU in ohranjali njegovo perspektivo širitve na Zahodni Balkan," je dodal.

V letu 2017 se kažejo tudi veliki svetovni izzivi, od migracij, gospodarskih in okoljskih pretresov, morda celo kakšnih novih vojnih spopadov, pa do terorističnih groženj in napadov. Brglez sicer meni, da tudi v Sloveniji vemo, kam hočemo. V ključnih dokumentih so namreč zapisane naše vrednote, načela in prioritete, le udejanjati jih je treba.

Poudaril je, da je Slovenija v zadnjih 25 letih dosegla veliko. "Naša diplomacija je dobra in jo velja nadgrajevati," je sklenil.