"V zadnjih 24 letih smo dosegli veliko. Postali smo samostojni, vstopili smo v Evropsko unijo in zvezo Nato, bili smo nestalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov, predsedovali smo Svetu Evropske unije, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi ter Svetu Evrope. Uspešno smo se umestili na mednarodni zemljevid in postali polnopraven in prepoznan član mednarodne skupnosti.

In danes? Zdi se, da 24 let po zgodovinskih dogodkih ne vemo več natančno, kako bi se rešili iz situacije, v kateri smo se znašli. Sam za to vidim tri razloge," je DZ nagovoril Brglez. Sam za to vidi tri razloge: izgubo drznosti, izgubo odločnosti in izgubo složnosti.

"Vrnimo si drznost"
Brglez meni, da je v državi vseprisotna slika vsesplošnega jadikovanja, zaradi česar se tudi ogibamo težavam, čeprav imamo iz preteklosti vrsto zgledov drznosti, zaradi katere smo dobili svojo državo. "Vrnimo si drznost. Bodimo hrabri. Z veseljem vstopajmo v dan, bodimo kos izzivom, ki so pred nami," je pozval.

Prav tako meni, da imamo obilo znanja in izkušenj, a jih le redko znamo jasno povezati in odločno braniti. "Namesto da bi se kalili v odločnosti in svoja stališča odločno pokazali – tako doma kot na širšem mednarodnem parketu – omahujemo in po lastni krivdi izgubljamo številne priložnosti. Odločnost je eden od ključev uspeha," je poudaril.

Brez složnosti pa si kakovostne in učinkovite države ne moremo niti predstavljati, je pristavil. "V zadnjih 20 letih smo na področju pomiritve in sloge med državljani naredili veliko škode. Na nas, politikih, je, da to popravimo," je prepričan, in prav zato je pozval k sodelovanju. "Drznem si reči – verjamem, da to delite z menoj –, da si naše državljanke in državljani, ki so leta 1990 obkrožili "DA", želijo državo, kjer bomo živeli v slogi in spoštovanju," je dodal.

Priborjene državnosti ne smemo jemati za samoumevno
Opozoril je, da je bila pot za nami prava, priborjene državnosti pa ne smemo jemati za samoumevno. Strah ali zaskrbljenost sta naravna, prav pa je, da se "v takih trenutkih ozremo tako nazaj v svojo bogato narodno zgodovino kot naprej v iskanje novih skupnih poti ", je še dejal in sklenil z verzom pesnika Vinka Beličiča: "Adrija, od sonca obsijana,/ mi obliva stopala, mi odpira prve cvete./ Z vonjem žajblja, pelina, sivke, mete,/ obuja mi davne spomine;/ tod je moj rod v kamen vklesal stopinje,/ ta zemlja mu je za vselej dana!"

Praznična maša za domovino
Ljubljanski nadškof metropolit Stane Zore pa je pred petkovim državnim praznikom samostojnosti in enotnosti v ljubljanski stolnici daroval mašo za domovino.

Ob tem je v nagovoru opozoril, da moramo zaživeti drugačen odnos do svoje države in domovine ter od zagledanosti v lastne koristi preiti k prizadevanju za skupno dobro. Vse je povabil k spreobrnjenju, "v katerem bomo kot posamezniki zaživeli drugačen odnos do svoje države in svoje domovine". "V tem procesu bomo od jaz prešli k mi, od moja k naša, od sebičnosti k solidarnosti, od zagledanosti v svoje koristi v prizadevanje za skupno dobro," je dejal in pozval k božjemu blagoslovu nad državo.

Maše za domovino so se udeležili tudi nekateri vidni predstavniki družbeno-političnega življenja, med njimi predsednik vlade Miro Cerar, predsednik državnega zbora Milan Brglez, predsednik državnega sveta Mitja Bervar, predsednik ustavnega sodišča Miroslav Mozetič, predsednik SDS-a Janez Janša in predsednica NSi-ja Ljudmila Novak.

Janša pravi, da na svobodo še čakamo
Janša je o dnevu samostojnosti in enotnosti spregovoril tudi na shodu Za vladavino prava v organizaciji Odbora 2014. Pri tem je povedal, da so Slovenci verjeli, da na plebiscitu glasujejo tako za samostojnost, kot tudi za dokončno svobodo, vendar slednjo po Janševih besedah še čakamo. "Seveda bo prišla, vendar tako kot je bilo za samostojnost potrebno ogromno naporov in vztrajnosti, seveda tudi svoboda ne bo padla z neba," je pojasnil.

"Če bomo vztrajni še naprej, bomo tudi uspešni," je povedal in dodal, da se bodo na koncu tega uspeha mladi, ki so se množično odseljevali iz Slovenije, začeli vračati. "Ko se bo to zgodilo in ko v tej hiši ne bodo več sodili tisti, ki so nekoč kršili človekove pravice in to počnejo še vedno, takrat bo Slovenija tudi svobodna," je pojasnil pred sodno palačo.