Na osrednji prireditvi v organizaciji Zveze Romov Slovenije v Murski Soboti je Brglez, da "naj bi bil svetovni dan Romov v prvi vrsti namenjen poklonu romski kulturi, namesto tega pa dnevi okrog tega praznika služijo za osredotočanje na še vedno prisotno diskriminacijo Romov, na kršenje človekovih pravic ter na številne težave na vseh področjih življenja, ki so za pripadnike romske skupnosti žal še vedno sestavni del vsakdana".

V 500 letih, kar naj bi Romi bivali na Slovenskem, se je stanje seveda spremenilo, Romi so bili na ustavni ravni prvič omenjeni v ustavnem amandmaju k republiški ustavi že leta 1989, pozneje tudi v ustavi neodvisne Slovenije, vendar pa tudi v sodobnem času v veliki meri ostajajo ena najbolj diskriminiranih in marginaliziranih kultur, je nadaljeval Brglez.

Bogat pravni, ideološki in programski okvir
Po njegovih besedah smo do danes oblikovali bogat ideološki, pravni in programski okvir, ki naj bi vsaj izboljšal, če ne že razrešil romsko problematiko. Tako je obstoječa zakonska podlaga primerljiva z zakonodajo evropskih držav in hkrati pozitiven zgled. Slovenija velja za eno izmed držav, kjer je položaj Romov, tudi po oceni njih samih, solidno urejen.

Številni sprejeti ukrepi in njihovo uresničevanje v praksi kažejo na pomemben premik tako v zavedanju romske problematike kot tudi v pripravljenosti večinskega prebivalstva za reševanje tovrstnih težav, Slovenija pa je tudi ena redkih držav, ki Rome vključuje tudi v upravljanje javnih zadev na lokalni ravni.

Kljub temu ostajajo številna področja romske problematike odprta in brez pravih praktičnih rešitev, je menil Brglez. "Romi se - ne le pri nas, temveč po vsej Evropi - še vedno srečujejo z revščino in socialno izključenostjo. Večinoma še vedno niso enakopraven del družbe, tudi pri nas ne, iz česar lahko sklepamo, da je slovenski prostor kljub omenjenemu napredku očitno še vedno prepoln zakoreninjenih zgodovinskih predsodkov in torej ni sposoben ali pa zrel zagotavljati enakopravnega vključevanja v družbo prav vsem državljankam in državljanom," je opozoril predsednik DZ-ja.

Revščina in izolacija
Še vedno po njegovih besedah vzbuja skrb, da izjemno velik delež Romov živi v revščini in precejšnji socialni izolaciji, da med državnimi ustanovami in lokalno skupnostjo ni pričakovanega sodelovanja, romska skupnost pa se posledično še vedno srečuje s številnimi težavami, ki segajo na tako rekoč vsa področja življenja. Najbolj pereči so neurejene in neustrezne bivalne razmere, zaposlovanje, izobraževanje in zdravstvo.

Možnosti za izboljšanje stanja vidi v funkcionalni in uresničljivi zakonodaji, da bodo lahko lokalne skupnosti storile kar največ za krepitev sožitja med romskim in neromskim prebivalstvom, da prvi in drugi ne bi živeli drug mimo drugega, lokalne skupnosti pa morajo same spoznati, da se različnosti ni treba bati, ker nas ta bogati.

V vse te procese odločanja bi morali biti vključeni tudi predstavniki Romov, za izboljšanje položaja romske skupnosti pa se morajo potruditi tudi Romi sami, kajti le s samoangažiranjem in socialno aktivacijo se bodo razvili v izobraženo, zaposleno in enakopravno skupnost, ki bo sposobna skrbeti sama zase, je med drugim dejal Brglez.