Poudaril pa je, da je na svobodo treba vezati tudi odgovornost. "Če smo se pred 25 leti svobodno odločili za svojo državo, moramo zdaj z njo odgovorno ravnati," je dejal Brglez in poudaril, da je naša zgodovina polna zgledov, kako smo se zoperstavili tistim, ki so nam svobodo hoteli vzeti.

Pri tem je poudaril, da Trbovlje niso naključni kraj državne proslave, ampak se nanj vežejo številni zgledi. "Zgled doktorja ekonomije, ki je zasedal najvišje državne funkcije in ki se je znal na stara leta, s šibkim telesom, a mogočnim duhom, postaviti po robu linču množice v bran človekovih pravic manjšin; zgled rudarskega dijaka, ki mu usoda ni prizanašala in mu je odvzela mnoge bližnje, a je trenutek svojega najgrozovitejšega odkritja pospremil s klicem k več človečnosti, ne pa k maščevanju; zgled glasbenikov, ki ste družbeno-političnemu sistemu nastavili zrcalo, ga izzvali in zamajali, ko ste ga soočili z njegovimi največjimi norostmi; in zgled plesalca, ki je premagal silo teže, ko je segel na sam vrh, da bi videl dlje in čez meje človeškega ustvarjalnega izraza."

Grožnja je prinesla zalet
Spomnil je, da se je narodnoosvobodilni upor druge svetovne vojne začel najprej s počasnimi, a pogumnimi, nato pa z vse odločnejšimi in vidnimi koraki. In v dobrega pol leta po nastanku je Osvobodilna fronta že predstavljala pomembno silo upora proti nacizmu in fašizmu. "Grožnja tedaj ni pomenila strahu, ampak je prinesla zalet in pogum, srčnost in moč, tovarištvo in solidarnost," je navedel.

Pri tem se je dotaknil aktualnih izzivov in priznal, da se upravičeno zdi, da nam je preboj med članice mednarodne skupnosti in v EU - namesto, da bi nas okrepil - vzel zalet. "Kot bi, v varnem zavetju schengna in skozi disciplino evroobmočja, niti ne opazili, kdaj smo svojo nekdanjo upornost začeli nadomeščati s sprijaznjenostjo s pogoji, ki jih postavljajo drugi, močnejši in bogatejši. Kot bi, Slovenci in Slovenke, vsi mi, Prešernovi, Kajuhovi in Kocbekovi dediči, pozabili, da je upor temeljni, ključni predpogoj našega uspeha."

"Sočasje najhujšega in najnaprednejšega"
V svojem sporočilu je Brglez izpostavil tudi temeljnost človekovih pravic in poudaril, da nam te dajejo moč, da se postavimo pokonci in upremo. Besede deklaracije človekovih pravic, da imajo vsi ljudje enako dostojanstvo in enake pravice ter bi morali ravnati drug z drugim kakor bratje, pa po mnenju Brgleza danes odmevajo z enako močjo in vero kot 10. decembra 1948, ko jih je sprejela Generalna skupščina Združenih narodov.

"Dvajseto stoletje je bilo priča nekaterim najbolj okrutnim kršitvam človekovih pravic v zgodovini človeštva, a hkrati tudi nekaterim najbolj neprecenljivim mejnikom na področju njihovega varstva. To zgodovinsko sočasje najhujšega in najnaprednejšega potrjuje moč idej in vizij ter opogumlja vse, ki si prizadevamo za spoštljivo in miroljubno sožitje ljudi, narodov in sveta," je še naglasil Brglez.

Dodal je, da je "včasih za zmago teme dovolj že, da ljudje ne storijo ničesar. Da so tiho. Da pogledajo stran. Ne gre le za to, da se včasih ne zavedamo naše ključne, državljanske moči za sam obstoj oblasti, dovolj je že, da dovolimo prevlado banalnosti zla. Takrat se vse prehitro ponovi kaj od tistega, za kar smo prisegali, da se nikoli več ne bo," je opozoril.