Foto: BoBo
Foto: BoBo

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je tokrat ugotovila, da je marca in aprila 2020 tedanji državni sekretar Aleš Cantarutti, ki je zdaj generalni direktor GZS-ja, pri naročilih zaščitne opreme pri družbi Medicop večkrat neutemeljeno posegal v delo zavoda za blagovne rezerve, privilegiral točno določenega ponudnika in s tem omogočil neenakopravno obravnavo ponudnikov.

"V zvezi s sklenjenimi pogodbami z družbo Medicop je Cantarutti nepooblaščeno odobril hitro realizacijo nakupa kisika, poslal več navodil za realizacijo ponudb oziroma pogodb ter se vpletel v urejanje bančne garancije. V funkciji državnega sekretarja teh pristojnosti ni imel, saj je bil za vodenje postopkov javnega naročanja za nabave zaščitne opreme pooblaščen zavod za blagovne rezerve," je ugotovil KPK.

KPK navaja, da je Cantarutti s tem kršil 17. člen Zakona o državni upravi in prekoračil svoje pristojnosti ter s tem ravnal v nasprotju s pričakovanim delovanjem in odgovornostjo državnega sekretarja, kar predstavlja kršitev integritete.

KPK ob tem ponovno poudarja, "da je kljub izrednim razmeram, ki so narekovale hitrost in način izvedbe postopkov v tistem času, nujno, da so ponudniki obravnavani na enak način, da so postopki transparentni in so tako zagotovljeni vsaj minimalni standardi javnega naročanja." "Z navedenimi ravnanji tedanjega državnega sekretarja pa je bilo določenemu ponudniku omogočeno boljše pogajalsko izhodišče. S tem se izničita načelo enakopravnosti in namen pravno reguliranih postopkov, ki naj bi zagotavljali objektivno presojo, krepijo pa se klientelizem, korupcijska tveganja in netransparentno odločanje," so še navedli.

Ugotovitve KPK-ja so pravnomočne, Cantarutti zoper njih ni vložil upravnega spora niti ni podal izjasnitve.

KPK o tem, kaj je integriteta

"V skladu z ZIntPK je integriteta 'pričakovano delovanje in odgovornost posameznikov in organizacij pri preprečevanju in odpravljanju tveganj, da bi bila oblast, funkcija, pooblastilo ali druga pristojnost za odločanje uporabljena v nasprotju z zakonom, pravno dopustnimi cilji in etičnimi kodeksi'."

To so druge ugotovitve kršitve integritete Cantaruttija, tokrat v povezavi z njegovimi ravnanji pri nabavi zaščitne opreme pri družbi Medicop. V prvih ugotovitvah je bila kršitev integritete ugotovljena v posredovanjih za posle družbe HMEZAD – TNT. "Postopki pred Komisijo v povezavi z nabavo zaščitne opreme so s tem zoper to obravnavano osebo v celoti zaključeni," še sporoča KPK.

Cantarutti: Ponovno bi enako ravnal

15:16

Na ugotovitve KPK-ja se je že odzval Cantarutti. "Glede na ugotovitve KPK-ja lahko izjavim, da sem takrat ravnal po svoji vesti, z najboljšimi nameni in v želji, da bi zavodu blagovnih rezerv ob izbruhu epidemije covida-19 čim prej zagotovili potrebno zaščitno opremo za Slovenijo. Če bi bil danes postavljen v tak položaj, bi ravnal enako," je dejal.

"Na ministrstvu za gospodarstvo, tudi osebno, sem prejemal klice iz slovenskih bolnišnic, naj zagotovimo dodatne količine kisikovih enot, ki jih bodo potrebovale ob morebitnem zaostrovanju razmer. Zavod blagovnih rezerv je bil takrat že brez direktorja Toneta Zakrajška, ki je zbolel za covidom-19. Zavod je bil zelo neodziven, saj se je znašel pred izjemno zahtevno nalogo zagotovitve zaščitne medicinske opreme, kar ni njegovo osnovno poslanstvo, in predvsem z nesposobnim namestnikom direktorja," je navedel v svoji izjavi.

"Ne zanikam, da sem na Zavod enkrat poklical in poslal nekaj mailov ter jih prosil, naj vendarle poskrbijo za 'papirologijo' glede pogodbe z dobaviteljem kisikovih enot, slovenskim podjetjem Medicop. Niti slučajno ni bil moj namen favoriziranje posameznega podjetja, dejstvo pa je, da je kisikove enote v tistem trenutku ponujal le Medicop. Vojne razmere na globalnem trgu medicinske opreme so botrovale hitremu odzivanju, in prepričan sem, da sem storil samo tisto, kar bi vsak normalen človek, ki mu ni vseeno za Slovenijo in bi se znašel na mojem mestu. Žal že dolgo ugotavljam, da bi bilo zame bolje, če bi se zaprl v pisarno in izklopil telefon," je še pojasnil in dodal, da meni, da KPK ni upošteval vseh razmer, v katerih je ministrstvo za gospodarstvo takrat delovalo in sprejemalo odločitve.