To odločitev je vlada sprejela na zaprtem delu seje, je po koncu povedal zunanji minister Karl Erjavec. Niso se pa še ukvarjali z zemljevidi slovenskega ozemlja po arbitražni razsodbi. Vlada se je v nadaljevanju še seznanila z informacijami zunanjega ministrstva o pravnih možnostih v povezavi z implementacijo arbitražne odločbe.

Že pred sejo vlade je nakazal, da gre zlasti za možnosti tožb, ker Hrvaška odločbe ne upošteva. Pri tožbi naj bi šlo predvsem za presojo Sodišča Evropske unije v Luksemburgu, ali Hrvaška krši pravni red EU-ja. Minister je spomnil, da je implementacija arbitražne odločbe navedena v pristopni pogodbi Hrvaške z EU-jem.

"Veliko je pravnih možnosti, zato je prav, da to informacijo podam vladi in da dobimo tudi mandat za to, da najamemo najboljše strokovnjake s področja prava EU-ja," je dejal Erjavec.

Glede pravnih zastopnikov je sicer treba najprej počakati, da poteče šestmesečni rok za pripravo podlag za implementacijo arbitražne odločbe.

Erjavec je še napovedal, da bo del te ekipe tudi vodja slovenske odvetniške ekipe v arbitražnem postopku Alain Pellet. Na njegov nasvet se namerava nasloniti pri izbiri odvetniške pisarne za pravo EU-ja. Kot je pojasnil minister, imajo dogovor, da Pellet tudi po izdaji arbitražne odločbe in v času implementacije nudi vso potrebno pravno pomoč, saj je treba določene zadeve v odločbi tudi pravilno interpretirati.

Morebitna tožba proti Hrvaški po njegovih besedah ne bi ničesar zadržala na terenu, torej pri uveljavitvi arbitražne odločbe.

"Če Hrvaška ne pozna svojih mej, ne more v schengen"
Sicer pa se je zunanji minister še pred sejo vlade dotaknil tudi hrvaških notranjepolitičnih razmer, saj meni, da si prav zaradi teh težav hrvaški premier Andrej Plenković želi priskrbeti zadostno podporo v domači javnosti glede uveljavitve arbitražne odločbe. A Hrvaški se to že maščuje. "Vidimo, kaj se dogaja pri postopku za članstvo v OECD, verjetno bodo nastopile še kakšne druge težave," je dejal. Če Hrvaška ne priznava meje med Slovenijo in Hrvaško, "če ne ve, kje ima svoje meje, oz. misli, da so njene meje tam, kjer je Slovenija", po njegovem mnenju tudi težko postane del schengena.