Kakšno nadomestilo bo, če hodijo v službo, pripadalo tistim, ki so odšli na Hrvaško, ko je bila še na rumenem seznamu, pa se še niso vrnili, je bilo namreč tudi eno izmed vprašanj na ponedeljkovi novinarski konferenci vlade. Kot smo poročali, je notranji minister Aleš Hojs odgovoril, da so imeli časovno okno za vrnitev in da bo torej nadomestilo tako, kot če bi v tem trenutku odšli na Hrvaško.

Če jih torej tja ni napotil delodajalec, po ministrovem mnenju v primeru karantene, ki jim onemogoča delo, ne bodo dobili nadomestila.

Toda to ne drži. Kot je razvidno iz pojasnila ministrstva za delo, ima delavec, ki se odpravi v državo na zelenem ali rumenem seznamu in mu je ob vrnitvi v Slovenijo odrejena karantena, tako kot delavec, ki mora v karanteno zaradi stika z okuženo osebo zunaj opravljanja dela, pravico do nadomestila v vrednosti 80 odstotkov povprečne mesečne plače za poln delovni čas.

Sorodna novica Ob vrnitvi iz rdeče Hrvaške v karanteno brez nadomestila plače

Zakon je jasen: 80-odstotno nadomestilo

Resorni minister Janez Cigler Kralj sicer verjame, da so številni državljani ravnali odgovorno in se pravočasno vrnili v Slovenijo, a je že v torek ob robu obiska Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) v Ljubljani poudaril, da je zakon, ko gre za Slovence, ki so šli na Hrvaško, preden je ta končala na rdečem seznamu, in se od tam še niso vrnili oziroma bodo ob vrnitvi končali v karanteni, jasen. Upravičeni bodo do 80-odstotnega nadomestila, je potrdil.

Ob tem je spomnil, da je vlada prebivalce v skrbi za njihovo zdravje pravočasno pozvala k čimprejšnji vrnitvi. "Mislim, da so se številni državljani, predvsem tisti, ki imajo obveznosti do svojih delodajalcev in morajo svoje otroke s 1. septembrom vključiti v šolo, odgovorno odločili in odzvali temu pozivu," je poudaril.

Na vprašanje, ali se mu to, da se nekateri kljub temu niso vrnili, ne zdi neodgovorno, pa je odvrnil, da to težko komentira in "da smo v svobodni družbi". "K svobodi pa vedno spada tudi odgovornost za prevzem posledic, ki sledijo vsaki odločitvi," je dodal.

Na Hrvaškem naj bi bilo po torkovih ocenah še od 30.000 do 40.000 Slovencev.

Odrejena karantena ni kršitev delovnih obveznosti

Nadomestila plač delavcev v karanteni od uveljavitve zadnjega protikoronskega zakona 11. julija vnovič krije država, pri tem pa je višina po novem odvisna od vzroka za izdajo odločbe o karanteni.

Karantene bi lahko razjezile številne delodajalce, zato izvršni sekretar za pravna in sistemska vprašanja pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andrej Zorko poudarja, da same po sebi ne sodijo med kršitve delovnih obveznosti.

Ob tem je v objavi na spletni strani ZSSS-ja opozoril še, da lahko delavce, denimo zaradi predčasne vrnitve iz Hrvaške, čakajo določeni stroški, ki jih morda ne bodo dobili povrnjenih. "Z vidika enakega obravnavanja delodajalcev in delavcev bi bilo korektno, da dobijo povrnjen vsaj del stroškov. Zdaj samo delodajalec ne nosi finančne škode, ker mu jo krije država, delavcu pa pripada vsaj 20 odstotkov nižje nadomestilo plače," je poudaril.

Če bi zato izgubili službo, v 30 dneh na sodišče

V povezavi s strahovi, da bi lahko kakšen zaposleni zaradi karantene izgubil delo, pa je izpostavil, "da lahko pred pristojnim sodiščem to odpoved tudi izpodbija".

"Pri tem mora biti pozoren, da to stori v 30 dneh od dneva, ko je izvedel za kršitev pravice," je še navedel Zorko.