Varuhinja je pojasnila, da v Sloveniji varuh skupaj z nevladnimi organizacijami izvaja konvencijo OZN-a proti mučenju in drugim krutim nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju. To pomeni, da skupaj obiskujejo, večinoma nenapovedano zapore, psihiatrične bolnišnice, varovane oddelke domov za starejše občane, socialnovarstvene zavode, pa tudi nekatere mladinske zavode.

"V nebo vpijoča problematika so še vedno zapori, kljub izboljšanim razmeram v zaporu Dob obstaja še veliko zaporov, kjer so pogoji za bivanje porazni," je poudarila. Namestnik varuhinje Ivan Šelih pa je poudaril, da je uprava za izvrševanje kazenskih sankcij vložila veliko naporov, da bi se ta stiska zmanjšala

Ob tem je Čebašek Travnikova dodala, da so porazne možnosti za delo obsojencev ter tistih z duševnimi motnjami, ki pa se bodo v prihodnosti po njenih besedah lahko zdravili na forenzični enoti oddelka za psihiatrijo v Mariboru. A kot pravi, to je izboljšanje.

Premalo kadra, časa in denarja
Trenutno največja težava v domovih za starejše pa so po besedah varuhinje ozki normativi, ki zahtevajo od domov, da zelo racionalizirajo ne samo materialne stroške v zvezi z oskrbovanci, ampak tudi čas, ki je potreben za njihovo nego. Ob tem je strokovni sodelavec Jure Markič izpostavil še kadrovsko pomanjkljivost in omejeno svobodo gibanja.

Sicer pa bo varuh jeseni vložil zahtevo za presojo ustavnosti člena zakona o duševnem zdravju, ki pravi, da je mogoče pri osebi s skrbnikom doseči t. i. prostovoljni sprejem na varovani oddelek le s strinjanjem skrbnika. "Tako je tej osebi preprečena možnost za sodno varstvo," meni varuhinja.