Cerar je po srečanju povedal, da sta se z Merklovo strinjala, da se mora Evropa še naprej truditi za skupno rešitev vprašanja prebežnikov v državah izvora, se pravi v Siriji, Libiji in drugod, in da je treba bolje zavarovati zunanje meje EU-ja.

Cerar je Merklovo seznanil s predlogom, ki ga bo v prihodnjih dneh posredoval tudi drugim kolegom iz evropskih držav, kako učinkovito pristopiti k rešitvi prebežniške krize na balkanski in srednjeevropski poti. Če te težave ne bomo rešili v prihodnjih tednih ali mesecih, nam grozi zelo huda kriza, ki lahko pomeni novo postavljanje zidov med evropskimi državami in posledično tudi razkroj EU-ja, je opozoril.

Cerar bi krepil nadzor na makedonsko-grški meji
Med Cerarjevimi predlogi je v prvi vrsti pomoč agenciji Frontex za nadzor zunanjih meja in krepitev obalne straže, kamor bi morale vse evropske države poslati svoje policijske in druge enote. Drugi del predloga pa vključuje pomoč Makedoniji na makedonsko-grški meji, kjer bi po mnenju Cerarja evropske države morale pomagati zajeziti nezakonite migracije.

Na tak način bi se, tako Cerar, onemogočila balkanska pot, kar bi posledično pomenilo tudi odstranitev ograje na slovensko-hrvaški meji. Če se druge države na Cerarjev predlog ne bodo odzvale, obenem pa se bo nadaljevala praksa zavračanja ljudi v Avstriji in Nemčiji, pa bo morala tudi Slovenija preprečevati vstop na svoji meji.

"Ne moremo si dovoliti, da bi se v nekaj dneh v Sloveniji znašlo več 10.000 beguncev, za katere ne moremo ustrezno poskrbeti. To bi bila za njih humanitarna, za Slovenijo pa varnostna kriza," je dejal Cerar in dodal, da na evropskih mejah čakajo tudi ljudje iz varnih držav, ki jim je treba pomagati v državah izvora ali "bližje njihovemu kulturnemu okolju". Zaradi kulturnih razlik se že pojavljajo hude težave, je sklenil Cerar.

Slovenija in Nemčija s podobnimi pogledi
Gre za drugi obisk slovenskega predsednika vlade pri nemški kanclerki, v okviru katerega sta večino časa namenila reševanju prebežniške krize. Slovenski premier je Merklovi predlagal, da bi se Makedoniji pri obravnavanju prebežnikov zagotovila pomoč na grško-makedonski meji ter da je treba poiskati skupne evropske rešitve, nujen pa je tudi dogovor in sodelovanje Turčije, je za TV Slovenija iz Berlina poročala Polona Fijavž.

Slovenija in Nemčija se že vse od začetka krize zavzemata za iskanje skupne evropske rešitve, pri reševanju katere sta državi tesni zaveznici. Obe državi se zavzemata za stopnjevanje omejevanja, ki mu bo sledila zaustavitev nezakonitega pretoka prebežnikov. Izpostavljena je bila tudi nujna poostritev nadzora na zunanjih mejah Evropske unije (EU) in solidarnost pri porazdelitvi bremena med državami članicami, je še poročala Fijavževa.