Cerar je poudaril, da vseh varčevalnih ukrepov ne moremo odpraviti naenkrat, saj bi to porušilo javnofinančni sistem. Foto: EPA
Cerar je poudaril, da vseh varčevalnih ukrepov ne moremo odpraviti naenkrat, saj bi to porušilo javnofinančni sistem. Foto: EPA
DZ, državni zbor, poslanci
DZ je aprilsko sejo začel v četrtek, končal pa jo bo v sredo. Foto: DZ/Katja Bidovec
Zastoj proti Gruškovju
Premier je poudaril, da bo Slovenija še naprej izvajala bruseljsko uredbo o nadzoru na državni meji. Foto: BoBo/Miloš Vujinovič
Grims
Poslanec SDS-a Branko Grims pa je v poslanskem vprašanju Cerarju ocenil, da smo danes "priče socialnemu eksperimentu, kjer mladi perspektivni podjetniki odhajajo v tujino, uvaža se pa migrante". Foto: Državni zbor
Premier odgovarja poslancem

Alenka Bratušek (NP) je premierja Mira Cerarja opozorila, da se štiri leta po koncu krize še vedno varčuje pri upokojencih. Vprašala se je, zakaj upokojenci še vedno ne dobijo minimuma, ki jim ga zagotavlja zakon, torej usklajevanja pokojnin in polnega izplačila letnega dodatka. Spomnila je, da so v Zavezništvu vložili zakon, s katerim so to predlagali, a so ga zavrnili v koalicijskih SMC-ju in DeSUS-u.

Cerar je odgovoril, da sta stranki ravnali odgovorno, saj sta gledali celotno sliko. Predlog Zavezništva je šel prek meja realnih možnosti in bi porušil javnofinančni sistem. Cerar je sicer zagotovil, da bodo pokojnine povišali, a bodo to naredili postopoma in premišljeno. Dodal je, da posamezni varčevalni ukrepi še vedno veljajo, a v omejenem obsegu, ukrepe pa je mogoče odpravljati le postopoma, saj se le tako lahko zagotovi vzdržnost javnih financ v korist celotne države.

Cerar je poudaril, da so pokojnine lani uskladili za 1,1 odstotka, letos pa je bila uskladitev izvedena v večji meri, kot določa zakon, prav tako bodo letos do letnega dodatka upravičeni vsi upokojenci. Premier je Bratuškovo spomnil tudi, da so povišali minimalno pokojnino.

Poostren nadzor meje se bo nadaljeval
Tako vprašanje Kamala Izidorja Shakerja (SMC) kot vprašanje Mihe Kordiša (ZL) sta se vrteli okoli uredbe o izvajanju sistematičnega nadzora na zunanjih schengenskih mejah. Cerar je pojasnil, da bo Slovenija še naprej izvajala poostren nadzor. Premier je spomnil, da je imela Slovenija ob sprejemanju uredbe pripombe, saj se je zavedala, da bodo na meji nastajale kolone, "vendar je to uredba EU-ja, ki jo moramo spoštovati in jo bomo spoštovali še naprej".

Kordiš je ob tem vladi očital, da v imenu varnosti "požira" svobodo in človekove pravice, Cerar pa je njegove očitke označil za absurdne in neresnične.

Med ukrepi, ki jih je sprejela vlada, je izpostavil poostren nadzor na zeleni meji, začasne tehnične ovire, nekatere sprejemno-registracijske centre, ki so še vedno v pripravljenosti, in ustanovitev urada za oskrbo prebežnikov.

Cerar: Še naprej bomo skrbeli za varnost
Poslanec SDS-a Branko Grims pa je v poslanskem vprašanju Cerarju ocenil, da smo danes "priče socialnemu eksperimentu, kjer mladi perspektivni podjetniki odhajajo v tujino, uvaža se pa migrante". Po njegovih besedah je čas, da se Slovenija pripravi na pričakovano povečanje migrantskega toka, zato je Cerarja vprašal, kakšne ukrepe pripravlja vlada, da bo preprečila škodljive posledice za Slovenijo.

Poslanci SDS-a so vložili zahtevo za izredno sejo državnega zbora, na kateri bodo govorili o njihovih predlogih za odpravo administrativnih ovir v Sloveniji in s tem razbremenitve državljanov, gospodarstvenikov in kmetov.

Cerar je navedbe o socialnem eksperimentu označil kot žaljive. "To vaše prebujanje strahov v ljudeh je zelo škodljivo, ker operirate z nerealnimi dejstvi," je dejal. V Sloveniji je morda nekaj sto migrantov oziroma beguncev, ki jim država nudi zaščito, pravi Cerar, ki meni, da "Slovenija to ne samo zmore, ampak mora še naprej početi". Po Cerarjevih besedah bo Slovenija še naprej ostala humanitarna družba, ki pa bo še vedno skrbela za varnost državljanov in zavračala nezakonite migracije.

Predlog SDS-a podpira le NSi
Še pred poslanskimi vprašanji vladni ekipi je DZ opravil splošno razpravo o predlogu SDS-a za dopolnitev zakona o bančništvu. Poslanska skupina največje opozicijske stranke je predlog vložila že drugič, potem ko v začetku leta z njim ni bila uspešna.

Predlog novele zakona o bančništvu predvideva, da bi imel DZ dostop do zaupnih podatkov bank, ki so bile deležne državne pomoči. V SDS-u trdijo, da bi s tem lahko sprejeli ustrezne zakone in poiskali odgovorne za bančno luknjo. "V SDS-u smo prepričani, da je pošteno do davkoplačevalcev, da vedo, zaradi česa je bil porabljen njihov denar - ali gre za plod nepremišljenih poslovnih potez ali za kriminalna dejanja," je povedal Marko Pogačnik iz SDS-a.

Poslanec SDS Vinko Gorenak je odprl vprašanje januarskega obiska predsednika vlade Mira Cerarja in delegacije z vladnim falconom v Parizu. Generalno sekretarko vlade Lilijano Kozlovič je pozval, naj udeleženci v 30 dneh sami plačajo stroške poleta, sicer bo prijavil sum kaznivega dejanja.

Vlada predloga ne podpira, ker še vedno ne odpravlja strokovnih pomislekov, ki jih je vlada izpostavila pri dosedanjih treh obravnavah predloga zakona s podobno vsebino, je dejala državna sekretarka na ministrstvu za finance Miranda Groff Ferjančič. Podporo predlogu je poleg celotne koalicije odrekel tudi opozicijski ZL. Predlog SDS-a je podprl zgolj NSi.

DZ bo o tem, ali je predlog primeren za nadaljnjo obravnavo, glasoval v torek.

Premier odgovarja poslancem