Med drugim je napovedal tudi posebno skrb za slovenske ribiče in tudi policijsko zaščito, če bo potrebna. Pojasnil je še, da slovenska policija že vse od razglasitve arbitražne odločitve nadzira "celotno slovensko morje", torej do meje, kot jo je določilo arbitražno sodišče. Policija tudi izreka ukrepe, sicer predvsem najmilejše v obliki opomina, je povedal premier in poudaril, da Slovenija ne želi spodbujati incidentov.

Ob tem je znova izrazil razočaranje nad pozivom hrvaškega premierja Andreja Plenkovića savudrijskim ribičem, naj lovijo, kot da se ni nič zgodilo, torej do sredinske črte. "To ni prava pot h krepitvi zaupanja," je dejal Cerar in hkrati poudaril, da ga "potrpljenje še ni minilo".

Poudaril je še, da je Slovenija še naprej odprta za dialog s Hrvaško in tudi za napovedano srečanje s hrvaškim kolegom Plenkovićem "v nekaj tednih" v Zagrebu. A na tem srečanju bo morala biti osrednja tema pogovorov implementacija arbitražne odločitve, je poudaril Cerar in pojasnil, da tehnične priprave na to srečanje potekajo.

Lahko bi se sicer pogovarjali še o kaki drugi zadevi, a treba bi bilo reševati glavno vprašanje v tem trenutku, uresničevanje arbitražne odločitve, za kar je navsezadnje časa le šest mesecev, torej do 29. decembra, je še poudaril Cerar.

Cerar je ob tem napovedal še dodatno intenziviranje aktivnosti za pridobivanje mednarodne podpore, če bo Hrvaška še naprej odklanjala dialog o izvajanju arbitražne odločitve.

Dodal je, da bo Slovenija sama implementirala razsodbo, če Hrvaška pri tem ne bo sodelovala. Potrebovali pa bi jo predvsem pri določanju kopenske meje na terenu, medtem ko je meja na morju jasno določena, je pojasnil premier in ponovil pripravljenost na dialog.

"Ne predstavljam si in ne želim tega, da bi katera koli od dveh prijateljskih držav bila ali ostala kršilka mednarodnega prava, kršilka evropskega prava, do česar bi prišlo, če ne bi izpolnili zavez iz arbitražnega sporazuma," je še dejal.

Čezmejcem pomoč z zakonom
Tudi sicer slovenska vlada pripravlja poseben interventni zakon, s katerim bo zagotovila ustrezen status in pravice vseh ljudi, ki živijo na obmejnem območju in katerih položaj bi se brez tega zakona lahko poslabšal. Vlada želi tem ljudem zagotoviti normalno življenje še naprej in ohranitev sedanjih pravic, je pojasnil Cerar, v podrobnosti predvidenih rešitev pa ni šel. Vlada naj bi ta zakonski predlog sprejela še ta mesec in ga poslala v državni zbor.

Prav tako bo geodetska uprava septembra izrisala potek meje v ustreznem merilu. "Prav je, da se zdaj ta nova meja izriše, da bomo točno vedeli, kje zdaj meja po arbitražni odločbi poteka," je povedal Cerar.

Po njegovih besedah trenutno kaže, da bo DZ moral obravnavati še vsaj osem drugih zakonov, vlada pa okoli 40 podzakonskih aktov. Nekatere akte pa bo treba spremeniti tudi na ravni občin, je še povedal Cerar in napovedal nadaljnje medresorsko usklajevanje, kako bo potekalo uresničevanje arbitražne odločbe.

Načelna podpora
Cerar je na novinarski konferenci še pojasnil, da je na političnem vrhu dobil načelno podporo za vse predvidene ukrepe vlade. Še naprej napoveduje tesno sodelovanje z državnim zborom, pri čemer pričakuje, da bo odbor za zunanjo politiko kmalu nadaljeval razpravo o arbitražni odločitvi, ki jo je prekinil na dan njene razglasitve, ko se je seznanjal z njeno vsebino.

Cerarjevemu vabilu na današnji politični vrh so se odzvali predsednik republike Borut Pahor s svojim svetovalcem Ernestom Petričem, predsednik DZ-ja Milan Brglez in predsednik DS-ja Mitja Brvar. Stranko SD je zastopal Matjaž Han, Desus Franc Jurša, največjo opozicijsko SDS Anže Logar in Branko Grims, Levico Matej T. Vatovec, NSi pa Matej Tonin. Prišla sta tudi Alenka Bratušek in Roberto Battelli.

Na vprašanje, ali so v EU-ju presenečeni nad opozorilom Slovenije, da ne more podpreti članstva Hrvaške v OECD-ju, je minister odgovoril, da razen hrvaške zunanje ministrice in Hrvatov nihče ni bil presenečen.

Vsi so pričakovali, da bo Slovenija - glede na to, da Hrvaška ne spoštuje mednarodnega prava - sprejela odločitve, ki bodo neugodne za Hrvaško, je povedal minister. "Razumejo, da članica EU-ja, ki ima težave s spoštovanjem mednarodnega prava, težko izpolnjuje pogoje za članstvo v OECD-ju," je še poudaril.

S hrvaško kolegico Marijo Pejčinović Burić sta po Erjavčevih besedah skupaj potovala v Talin z redno letalsko povezavo in sta se pozdravila, o dvostranskih odnosih pa se nista pogovarjala. Erjavec še meni, da če Hrvaška ne bo spremenila stališča, tudi srečanje premierjev ne bo imelo nobenega smisla. Predsednik Borut Pahor na drugi strani zagovarja nadaljevanje dialoga, tudi če ta ne bo dal hitro rezultatov.
Opozicija za umirjen dialog
V opoziciji so po srečanju političnega vrha o arbitraži izpostavili zlasti pričakovanje, da bo vlada vzpostavila in vodila umirjen dialog s Hrvaško ter si prizadevala za iskanje mednarodnih zaveznikov pri uresničevanju arbitražne odločbe. Poslanec SDS-a Branko Grims je izpostavil, da je arbitražni sporazum zelo slab in zato enostranska uveljavitev ni v slovenskem interesu, dejansko in pravno pa sploh ni mogoča. Po njegovih besedah so se dogovorili, da je treba vzpostavljati razmere, v katerih bo mogoče obojestranska hkratna implementacija arbitražnega sporazuma, in sicer ob tem, da se z dogovarjanjem rešijo še nekatera za Slovenijo izjemno pomembna odprta vprašanja. "Da bi to dosegli, pa ni prostora za nobeno čezmerno zaostrovanje odnosa s sosedi, ki jih je treba pripraviti do pogovorov," je poudaril Grims in dodal, da si mora Slovenija ob tem prizadevati za iskanje mednarodnih zaveznikov.

Tako mora biti po njegovem prepričanju tudi vsaka izjava usmerjena v iskanje in spodbujanje prijateljev v mednarodni javnosti, "ne pa v pridobivanje poceni političnih predvolilnih točk". Taka je bila po njegovem mnenju od vlade v preteklih dneh "prenekatera ne ravno pretirano premišljena izjava".

Da se pride do pogovora s sosedi, je namreč po njegovih besedah potrebna diplomacija, "ne more se govoriti o novih blokadah".

Predsednica NSi-ja Ljudmila Novak je dejala, da mora vlada nadaljevati dialog s Hrvaško glede implementacije odločbe. A tudi od naše vlade po besedah Novakove pričakujejo, da bo enotna in odločna ter javno zavzela stališče, da je treba spoštovati mednarodno pravo, obenem pa bo naredila vse za to, da bo dobro informirala tudi druge partnerje v Evropi oz. pridobila zaveznike. V NSi-ju še želijo, da bo vlada zaščitila državljane, ki jih arbitražna odločba zadeva, posebej ribiče.

Predsednica Zavezništva Alenka Bratušek je pričakovala, da bodo na današnjem sestanku slišali napoved jasnih in koalicijsko usklajenih nadaljnjih korakov vlade, a žal po njenih navedbah niso izvedeli nič novega. S sestankom zato ni zadovoljna, je navedla v sporočilu za javnost.

Udeleženci srečanja so se strinjali, da mora biti arbitražni sporazum uveljavljen. Vendar je po navedbah Bratuškove večina nasprotovala načinu delovanja zunanjega ministra Erjavca, ki da po njihovem mnenju s svojimi izjavami in ravnanjem dela škodo državi in procesu uveljavitve arbitraže. Čudili so se, tako Bratuškova, tudi neusklajenosti vlade.

Od vlade tako pričakujejo, da bo s Hrvaško nadaljevala umirjen dialog. "Vlada je odgovorna, da v roku pripravi tudi vse akte, ki so potrebni za uveljavitev razsodbe arbitražnega sodišča," je še dodala Bratuškova.

Predstavnik Levice Matej T. Vatovec je menil, da današnji politični vrh ni prinesel ničesar novega, "kar potrjuje naše stališče, da je t. i. politična enotnost predvsem predstava za javnost". Predlagal je, da se "stvar premakne iz zaprtih soban na javne seje" in pozval, naj vlada pride v DZ s konkretnimi predlogi in tako išče najboljše rešitve.

Plenković proti "politiki izsiljevanja"
Hrvaški premier Plenković je na seji hrvaške vlade, potem ko je Slovenija naznanila, da ne bo podprla hrvaškega članstva v OECD-ju, pozval Slovenijo, naj opusti politiko izsiljevanja.

Plenković je še dodal, naj Slovenija ne pošilja signalov na ravni namestnikov rednih predstavnikov o tem, da je zadržana do hrvaškega članstva v OECD-ju. "Takšne poteze niso predpostavka za reševanje odprtih vprašanj in ustvarjanje dobrih odnosov," je dejal ob začetku seje hrvaške vlade.

Hrvaški Jutarnji list pa je v svojem komentarju zapisal, da Evropska unija nima instrumentov, da bi Hrvaško prisilila v spoštovanje odločitve arbitražnega sodišča, vendar bo težko prepričala Slovenijo, da ne bo blokirala vstopa Hrvaške v schengensko območje.

Med drugim poudarja, da je vstop Hrvaške v schengensko območje v interesu Slovenije, ker se bo zunanja meja EU-ja iz Slovenije prestavila na Hrvaško, kar bo razbremenilo Slovenijo.