V pogovoru s Slavkom Bobovnikom je premier odgovarjal tudi na vprašanja, povezana z begunsko krizo - ob tem je prepričan, da bi moral EU odločneje ukrepati pri državah izvora - in s položajem Slovenije v Evropski uniji. Na vprašanje o slabših rezultatih v javnomnenjskih raziskavah pa Cerar odgovarja, da je SMC vselej med prvimi tremi strankami in da se stranka tudi razvija v pravo smer.

Žal morava zaradi tragičnega dogodka začeti v Izoli. Pa ni moj namen tega dogodka izrabljati za neke politične konstrukte. Ampak dejstvo je, da se čakalne dobe v mandatu vaše vlade podaljšujejo, 36.000 bolnikov čaka na prvi pregled ali operacijo dlje, kot je predpisano.

Tega tragičnega dogodka sam ne bi povezoval s temi, rekel bom politikantskimi manipulacijami. Bi samo še enkrat vsem prizadetim izrekel sožalje. Dejstvo je, da vlada že pomaga zdravstvu in tudi policija dela vse, kar je potrebno, da bo v prihodnje storjeno vse za boljšo zagotovitev varnosti. Je pa tudi v družbi treba razvijati neko kulturo strpnosti, kajti gre za očiten eksces, ki ni povezan s sistemskimi zadevami. Moram pa reči, da so čakalne vrste posledica številnih negativnih praks oziroma odsotnosti ukrepov. To se je kopičilo leta in leta in naša vlada to prva rešuje. Letos celo s konkretnimi ukrepi. Sem že zagotovil, da bomo do konca letošnjega leta in na začetku naslednjega že imeli prve rezultate. Namenili smo konkreten denar, okoli šest milijonov, za skrajševanje čakalnih dob. Na tem delamo zelo sistematično. Prihajamo pa tudi v ključno fazo zdravstvene reforme, kjer so trije zakoni v končni fazi priprave oziroma v usklajevanju na vladi, in gremo naprej. Razumem pa, da je ljudem težko. Tudi sam sem nekoliko nestrpen in bi si želel, da bi prej to naredili, a tisto, kar se je kopičilo leta in leta, zdaj potrebuje neki čas.

Gospod Cerar, dve leti mandata sta za vami. Oba veva, da je takšne reforme treba sprejeti v prvih dveh letih mandata. Vaša ministrica pa ima v tem trenutku odprte najmanj tri fronte. Dva sindikata zdravnikov in zdravniško zbornico, ki ji izrekajo nezaupnico. Ji vi še zaupate?
Nisem rekel, da začenjamo z zdravstveno reformo, temveč da prehajamo v njeno ključno fazo. Ves uvodni del delovanja ministrice je bil namenjen konkretnim analizam in tudi nekaterim konkretnim ukrepom. Mi smo uvedli e-recept in številne takšne ukrepe, ki so pripomogli k izboljšanju dela. Predvsem pa ne pozabite, da smo odprli devet urgentnih centrov, zdaj pa delamo še na ljubljanskem, ki bo končan do prihodnjega leta. Zelo konkretno delamo z zdravstvom, a toliko nakopičenih težav niti superminister ne more rešiti v enem ali dveh letih. Zato dajem podporo ministrici, ki je na pravi poti. Seveda pa ona ni edina, tu so namreč še številni drugi deležniki, s katerimi moramo skupaj iskati rešitev in jo bomo tudi našli.

Bo nova finančna ministrica državna sekretarka Mateja Vraničar Erman?
No, glede na to, da smo na nacionalni oziroma javni televiziji, vam bom razkril. Sem se ravno danes odločil, da bom za novo finančno ministrico državnemu zboru predlagal dosedanjo državno sekretarko Matejo Vraničar Erman. Ta predlog bom predložil državnemu zboru v prihodnje.

Je to predlog SMC-ja ali pa je usklajen med vladnimi strankami?
To je moj predlog. Verjamem pa, da vsi v koaliciji prepoznamo gospo Matejo Vraničar Erman kot izredno kompetentno strokovnjakinjo na tem področju, ki se je dokazala tako z izobraževanjem v tujini kot tudi z delom v Sloveniji. Sam jo štejem za zelo pošteno osebo, ki zastopa tiste cilje, ki jih želim zastopati tudi sam: transparentne javne finance in zakonito delovanje. To smo v dveh letih tudi dosegli. Mi smo Slovenijo izmaknili grožnji trojke. Slovenija je na finančnem področju spet suverena, kolikor je lahko v Evropski uniji. Javnofinančno smo postali dober gospodar in Mateja Vraničar Erman to razume. Ona je delala z gospodom Mramorjem in pozna vizijo vlade, tako da bo zadeva šla kontinuirano naprej. Seveda pa pričakujem od nje, in to sva se temeljito pogovorila, da bo sledila osnovnemu cilju, da je država dober gospodar tako na finančnem področju kot tudi pri poseganju v sfero upravljanja z državnim premoženjem, in da bo delala tako, kot je treba.

Dan ali dva nazaj ste svojo podporo namenili tudi gospodu Klemenčiču. Poznate veliko držav, kjer je prvi mož obveščevalne agencije solastnik finančnega podjetja?
O tej zadevi sem prebral obširno dokumentacijo in njegovo poročilo ter se z njim o tej temi večkrat pogovoril, in tu ne gre samo za to. Tu je bila neka anonimna prijava, ki je vsebovala veliko podatkov o tem, kaj naj bi bilo vse narobe v Sovi, in seveda tudi diskreditirala določene sodelavce. Te anonimke so tako neprevidne, da so zdaj naredile škodo tej agenciji. Direktor agencije uživa moje zaupanje. Sem seznanjen z njegovimi osebnimi in službenimi zadevami in uživa moje zaupanje, ker je prepričljivo izkazal, da to ni sporno. Ne nazadnje to svoje premoženje že več let prijavlja Komisiji za preprečevanje korupcije in oni so tisti, ki ugotavljajo, ali je kaj narobe. Moram pa reči tudi, da on začenja reformne procese. Oprostite, ampak obveščevalno službo so v številnih vladah pred nami močno diskreditirali in poslabšali njeno delovanje. Tu se je pojavilo marsikaj negativnega, tudi nepotizem in klientelizem, in to je treba presekati. Direktor to počne, zato ga podpiram.

Prihodki proračuna so bili julija na mesečni ravni najnižji v zadnjih treh letih, opozarja opozicija. Opozicijo to skrbi, mar tudi vas?
Pravzaprav ne. Mi smo v teh dveh letih dosegli politično stabilnost, povišali smo politično kulturo, ki je nedvomno višja, dosegli smo, da gospodarstvo deluje zelo dobro in imamo stabilno gospodarsko rast, uredili smo javne finance in upravljanje državnega premoženja. Kar je pa zame osebno zelo pomembno, pa je, da smo močno zmanjšali brezposelnost, zlasti med mladimi, in kot veste, je brezposelnost prvič po šestih letih padla pod 100 tisoč. To so rezultati, ki kažejo, da vlada točno ve, kam gre. Seveda pa v ekonomiji obstajajo določena sezonska ali finančna nihanja, povezana s tem ali onim, in poznam razloge za ta nihanja. Ampak če gledamo celotno leto, verjamem, da bodo finance ostale čvrste oziroma stabilne. Lahko so včasih ta nihanja alarm, ki ga je treba proučiti, ampak prepričan sem, da ta zadeva ni ključna. Ključno bo na koncu leta ovrednotiti celo obdobje.

Teh 216 milijonov negativne razlike vas torej ne skrbi?
Poglejte, vsaka takšna stvar me skrbi in me mora skrbeti, zato se pogovorim s pristojnim ministrom in strokovnjaki. Ampak zagotavljam, da smo še vedno na pravi poti.

Sami ste rekli, da ste kot stranka zaradi mladosti malo naivni, niste pa pokvarjeni. Gre tej naivnosti pripisati predlog za tiste tri nadzornike NLB-ja, ki so odstopili, še preden so postali nadzorniki; ali pa za naslednje tri, ki so povzročili pravo revolucijo v Luki Koper?
Ko sem govoril o naivnosti, sem mislil predvsem na to, da si osebno nisem predstavljal, pa sem si marsikaj, koliko je nekih negativnih praks v naši družbi in koliko je nekih interesnih skupin, ki ovirajo, da bi država spodobno delovala za državljane. Tukaj sem bil nekoliko naiven, saj sem mislil, da je tega manj, tega pa je ogromno. S tem se zdaj spopadamo in gremo v smeri, da to saniramo. Da postanemo moderna država, ki gleda naprej in gleda na mlade, hkrati pa poskrbi tudi za stare, zato se tudi ukvarjamo z vprašanji dolgotrajne oskrbe, demografskega sklada in tako naprej. Izredno pomembno pa je, da ob politični sceni, kakršno imamo, čvrsto in počasi, a vztrajno gradimo te moderne institucije države in višamo politično kulturo. Začela sva z neko zelo tragično situacijo. K temu, da so ljudje tako razdraženi, prispeva tudi sovražni govor. Prispeva tudi to, da nekateri prek medijev želijo ljudi vznemiriti oziroma želijo vnesti neki strah pred tem ali onim. To ni dobro.

Marca ste kot tovrstno zlonamerne stranke označili SDS in NSi. Velja to še danes?
To je bilo zelo konkretno v primeru, ko so spodbujali k sovražnemu govoru in nesprejemljivim ukrepom v času migrantske krize. Takrat za to ni bilo nobenega razloga. Spodbujali so tudi nekatere akcije, ki so bile popolnoma nepotrebne. Mi smo zadevo obvladovali humanitarno, solidarno in tako, da smo zagotavljali varnost. Zato sem takrat moral odreagirati, da tega ne bom dopustil.

Jo bomo obvladovali tudi jeseni, če pride do novega migrantskega vala?
Sem prepričan, da smo sposobni in da bomo. Je pa treba že danes, pravzaprav smo že včeraj in bomo še danes in jutri delali na tem, da se pripravimo na to, če bo do tega prišlo. Ključno pa je, in to bom v soboto sporočil vsem kolegom na posvetu pri nemški kanclerki Angeli Merkel v Berlinu, da moramo kot Evropska unija ukrepati odločneje v državah izvora, kjer so krize. Potem moramo, kar je zelo pomembno, na zunanjih mejah Evropske unije postaviti ustrezen nadzor nad ilegalnimi migracijami. Spoštovati pa moramo tudi schengen. Slovenija je schengenska država, mi smo jedrni del Evropske unije, zato pričakujem, da bodo voditelji sledili tej osnovni usmeritvi. Se pravi, da še vedno ostanemo odprti za pomoč tem, ki so res v stiski, ampak tudi, da to pomoč nudimo po nekem redu, kolikor pač zmoremo. Ne pa da naenkrat sprejmemo takšno število migrantov, ki ni sprejemljivo niti zanje, ker se ne morejo integrirati, niti za države gostiteljice.

Slovenija, Avstrija, Madžarska in Hrvaška bi morale vzpostaviti sistem, podoben Beneluksu, smo včeraj slišali od avstrijskega funkcionarja v Sloveniji. Podpirate tako idejo?
Tega ne morem na kratko komentirati. To je stvar, ki jo je treba preučiti, to so zelo resne ideje, o katerih se ne mislim tako na lahko izrekati. Meni je pomembno, da Slovenija v okviru EU-ja zasleduje svoje interese, da je članica schengena, da je članica evroobmočja in da je tista, ki jo jemljejo resno. Mi smo zdaj država, ki si je ponovno ustvarila ugled. Smo pa tudi neki most med Višegrajsko skupino in jedrnim delom, kajti včasih pomagamo premostiti neke razlike, ki se tukaj pojavljajo.

Nimava dovolj časa, da bi razvijala celotno zgodbo, zato vas prosim za kratek odgovor. Kdaj boste začeli graditi drugi tir in kdaj bo izgrajen?
Potem ko več kot dvajset let ni bilo narejenega nič pomembnega, smo pridobili gradbeno dovoljenje, začeli smo gradnjo izvlečnega tira, ustanovili smo podjetje za drugi tir, opravili ogromno konzultacij, z nekim modelom pa gremo naprej tudi po evropska sredstva. Prepričan sem, da bomo v tem mandatu tako trdno zakoličili to smer, da bo zasajena prva lopata, ali pa bomo stvar tako premaknili, da se bo v naslednjem mandatu stvar končala. Drugi tir mora biti. To je geostrateški in siceršnji interes Slovenije. In tu enostavno ni dileme. Pri tem bom vztrajal.

Na volitvah ste dobili 34 odstotkov, zdaj jih ima stranka po javnomnenjskih raziskavah 8, čez leto štiri ali štirinajst?
Ne mi zameriti, ampak tu je malo manipulacije. Koliko pa jih imajo tisti, ki so pred nami? Deset. Gre za to, da je ta hip veliko število neopredeljenih. SMC pa je še z dvema strankama - SD-jem in SDS-om - v prvi trojici, enkrat smo drugi, enkrat tretji, ampak to ni ključno. Jaz trenutno vodim vlado, seveda gradim tudi stranko in SMC se razvija v pravo smer, ampak kot predsednik vlade moram v drugi polovici mandata s pomočjo ministrov in koalicije končati te reforme. Moram poskrbeti, da bodo mladi in starejši uživali zaposlenost, pa tudi varno starost in da bo šla Slovenija naprej. Na tem delam, kot vidite, so vsi kazalci ta hip pozitivni, zato je čas, da to nadgradimo in gremo še naprej. Ne smemo pa pozabiti na tiste, ki jim še ni dovolj dobro, ki so pod pragom revščine. Tem moramo in to je ena izmed ključnih usmeritev v drugem delu mandata.

Za konec še eno vprašanje. Je po dveh letih mandata Slovenija bliže mafijski ali moderni državi?
Že preden sem šel v politiko, so številni strokovnjaki zelo jasno povedali, da so v Sloveniji interesne skupine ugrabile državo. Jaz lahko rečem samo, da kot predsednik vlade s pomočjo Stranke modernega centra vračam to državo državljanom. Ne gre hitro, gre težko, ampak to bomo nadaljevali.