V vladno palačo k premierju Miru Cerarju, ki opravlja zgolj tekoče posle, so na sedež vlade prišli predsedniki SDS-a Janez Janša, LMŠ-ja Marjan Šarec, SD-ja Dejan Židan, NSi-ja Matej Tonin, DeSUS-a Karl Erjavec, SNS-a Zmago Jelinčič in predsednica Stranke Alenke Bratušek ter Matej T. Vatovec iz Levice. Kot je poročala novinarka TV Slovenija Sabina Zonta, je srečanje predčasno zapustil predsednik SNS-a Zmago Jelinčič. Novinarjem je dejal: "Govorilo se je o neumnostih."

O drugih temah, kot je npr. NLB in migracije, na dve uri dolgem sestanku niso govorili, je na novinarski konferenci sporočil Cerar.

Stališča strank
Židan je pred srečanjem v izjavi za novinarje izrazil željo, da bi danes ohranili enotnost političnih strank glede arbitraže. Po njegovi presoji je namreč to tisto, ki nam pri arbitražni zgodbi daje moč.

Jelinčič je bil do vložitve tožbe proti Hrvaški in do slovenskih mednarodnih pravnikov zelo kritičen in se je zavzel za odstop od arbitražne razsodbe, "tako kot je to naredila Hrvaška".

Vatovec je menil, da bi bila vložitev tožbe proti Hrvaški prenagljena. Šarec pa je dejal, da bi odločitev o vložitvi tožbe prepustil strokovnjakom. Preostali predstavniki političnih strank niso dajali izjav.

Čakanje na obravnavo OZP-ja
Cerar jih je obvestil o nadaljnjih postopkih Slovenije, potem ko je Evropska komisija v ponedeljek po izteku trimesečnega roka sporočila, da ne bo podala mnenja glede slovenske tožbe proti Hrvaški v povezavi z njenim neizvajanjem arbitražne razsodbe o meji. Cerar je še isti dan napovedal, da bo Slovenija vložila tožbo sama.

Glede na ponedeljkove napovedi Cerarja naj bi vlada odločitev za vložitev tožbe predvidoma sprejela na četrtkovi seji, vendar bo očitno najprej počakala na obravnavo v OZP-ju. Cerar je sicer napovedal tudi, da bi Slovenija tožbo formalno vložila v naslednjih nekaj tednih, najpozneje do 10. julija.

Podpora DZ-ja za tožbo
Cerarjeva vlada je že ob začetku postopka po 259. členu pogodbe o delovanju EU-ja marca letos dobila tudi podporo v državnem zboru, da bo lahko v imenu Slovenije nadaljevala postopek, če Evropska komisija primera ne bo prevzela sama in če Slovenija še ne bo imela vlade s polnimi pooblastili.

Spomnimo, da je arbitražno sodišče 29. junija lani objavilo odločitev o meji med Slovenijo in Hrvaško na kopnem in na morju. Hrvaška vztraja, da je iz arbitražnega postopka izstopila, in Sloveniji ponuja dvostranski dogovor.

Slovenija pa vztraja, da se je mogoče pogajati zgolj glede načinov implementacije arbitražne razsodbe. Ker pa Hrvaška z zavračanjem arbitražne razsodbe po mnenju Slovenije krši evropsko pravo in onemogoča Sloveniji, da ga izvaja, se je Slovenija odločila, da pravico poišče na Sodišču EU-ja.