Kot večina rednih sej pa se je tudi julijska začela s poslanskimi vprašanji predsedniku vlade. Vodjo poslanske skupine NSi-ja Mateja Tonina so zanimale spremembe na področju pavšalne obdavčitve. Kot je povedal, je NSi z SLS-om leta 2014 vložil zakonska predloga, ki sta uvedla pavšalno obdavčitev podjetnikov. "Šlo je za evidentno debirokratizacijo," je poudaril Tonin. "Gre za pošteno obdavčitev in ravni te obdavčitve ni nihče problematiziral," je še dejal in dodal, zakaj želi vlada spremeniti nekaj, kar v državi deluje.

Premier Cerar je Toninu pojasnil, da se spremembe na področju normirancev dogajajo zaradi neprimernih načinov uporabe norminiranih stroškov in tudi zlorab, kar ima vpliv tudi na javnofinančne prilive. Ministrstvo za finance je Cerarjevih besedah meni, da mora priti do sprememb, z novim pristopom pa naj bi bili davčni zavezanci manj obremenjeni.

Gre za rešitve, da se v večji meri upošteva ekonomska moč zavezanca in preprečijo zlorabe, je dejal Cerar. Po njegovih besedah bo nov sistem omogočal večjo pravičnost obdavčitve, zavezanci pa bodo vključeni v dohodninsko lestvico ter bodo s tem dobili možnost splošne olajšave in olajšave za družinske člane. Spremembam naj bi bili naklonjeni tudi številni deležniki, med drugim GZS. Predlog zakonskih sprememb naj bi bil dan v javno obravnavo še ta mesec, in kot pravi Cerar, se bo nato "izkristaliziralo", kako je javnost naklonjena predlaganim spremembam.

Kako zaščititi javno šolstvo?
Poslanki poslanske skupine nepovezanih poslancev Alenki Bratušek je Cerar odgovarjal glede javnega šolstva. Zanimalo jo je, kako je največja parlamentarna stranka SMC, ki jo vodi Cerar, naklonjena spremembi 57. člena ustave, s katero naj bi zaščitili javno šolstvo.

Premier je povedal, da z novimi zakonskimi spremembami, ki so posledica odločitve ustavnega sodišča o izenačitvi financiranja obveznega javnega in zasebnega šolstva, ne izenačujejo javnega in zasebnega šolstva. "Upoštevamo odločbo ustavnega sodišča," je dejal.

Cerar je tudi povedal, da bo z novo zakonodajo razširjeni del programa zasebnih šol financiran 85-odstotno, obvezni del pa 100-odstotno. "Hkrati pa dodatno varujemo javno šolstvo," je dejal in dodal, da ustavna razprava glede spremembe omenjenega člena ustave ni zamrla in poteka bolj na strokovni ravni. SMC pa je po njegovih besedah dejavno vključen v proces. "Zelo nam je mar za javno šolstvo, želimo si dobrega javnega šolstva in ga želimo zaščititi pred škodljivimi vplivi," je še poslanki odgovoril Cerar.

Kaj je vlada storila za izboljšanje razmer v zdravstvu?
Jelko Godec, poslanko SDS-a, ki je v petek vložil že drugo interpelacijo zoper ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc, je zanimalo, kaj je bilo v treh letih narejeno za izboljšanje slovenskega zdravstva.

Premier Cerar je poslanki SDS-a pojasnil, da v treh minutah ne more našteti vseh sprememb, ki jih je vlada že sprejela za izboljšanje zdravstva in ki jih še namerava sprejeti. Ob tem je navedel, da z javnimi razpisi že znižujejo stroške zdravil in medicinske opreme.
Vlada je po njegovih besedah pripravila tudi zdravstveno reformo, katere zakonske spremembe so že pred poslanci. Uvedeni pa so bili tudi ukrepi za zmanjšanje čakalnih vrst. Kar zadeva očitke o korupciji v zdravstvu, pa je Cerar pojasnil, da že potekajo nekateri postopki in da so bile že vložene nekatere ovadbe.

Poslanec SMC-ja Dragan Matić je predsedniku vlade Miru Cerarju postavil vprašanje o kulturnem turizmu v Sloveniji. Cerar mu je odgovoril, da si vlada, kar zadeva turizem, zastavlja velikopotezne cilje, "pri čemer prepoznavamo razvoj trajnostnega turizma, v katerem vidijo kot pomembno komponento kulturo".

V strategijo razvoja trajnostnega turizma je, tako premier, uvrščena tudi kultura. V omenjeni strategiji, znotraj katere bo Slovenija razdeljena na štiri makroregije, bo kultura vodilni proizvod osrednji slovenski regiji, kamor sodi Ljubljana, v preostalih treh makroregijah pa podporni proizvod.