Do pobude za razrešitev z mesta vodje skupine državnih tožilcev za posebne zadeve je prišlo, ker se je Brusova marca z avtom zaletela v ulično svetilko in pri tem zavrnila preizkus alkoholiziranosti. To pomeni, da uradno velja, kot da je imela v krvi 1,5 promila alkohola.

Cerarjeva se je za tak ukrep odločila v skladu s 1. odstavkom 41. člena zakona o državnem tožilstvu, ki med drugim določa, da vodji državnega tožilstva preneha funkcija, če s svojim ukrepanjem in ravnanjem izkaže, da ni sposoben ali primeren za opravljanje vodstvene funkcije.

Odločitev o tem, ali bo predlagal razrešitev Boljte Brusove, je zdaj v rokah pravosodnega ministra Ivana Bizjaka. Najprej mora pridobiti mnenje državnotožilskega sveta, do očitkov pa se mora opredeliti tudi Boljte Brusova. Če bo minister menil, da je dovolj razlogov za razrešitev, bo vladi predlagal, naj Jožico Boljte Brus razreši.

Državni tožilec Železnik za lastno razrešitev
Okrožni državni tožilec v Ljubljani Miran Železnik je podal izjavo, s katero se odpoveduje službi državnega tožilca, vlado pa prosi za razrešitev s tega mesta.

Zadeva naj bi se zapletla zaradi njegove nedavne prerazporeditve z mesta vodje oddelka za gospodarski kriminal pri ljubljanskem okrožnem sodišču v skupino državnih tožilcev za posebne zadeve, torej v skupino, ki jo vodi Jožica Boljte Brus. Ta odločitev Cerarjeve naj bi povzročila ogorčenje na vrhovnem državnem tožilstvu, hkrati pa so začele krožiti govorice o tožilčevi strokovni nesposobnosti in nevestnem opravljanju tožilske službe.