Na Darsu pravijo, da vzdrževanje avtocest in s tem posledično oviranje prometa ne opravičuje znižanja cestnine ali opustitev njenega zaračunavanja.

Taka rešitev po njihovem mnenju ni uvedena v nobeni državi, saj cestnina ni odvisna od hitrosti, ampak od prevožene razdalje vozila na avtocesti. Na Darsu so za MMC povedali, da noben uporabnik kljub zastojem še ni odklonil plačila cestnine ali zahteval njenega povračila.

Del cestnine so povrnili le uporabnikom odseka Vransko-Trojane na avtocesti Maribor-Ljubljana, ko je bila 31. maja in 2. junija letos na tem delu zaprta polovica avtoceste, tako da je promet potekal po regionalni cesti.

Obnova le mimo konic
Načrtovanje obnovitvenih del na avtocestah je po besedah predstavnice za odnose z javnostmi na Darsu Romane Duša posebej skrbno.

Dela se izvajajo pred ali po poletni turistični sezoni (z izjemo tehnološko zahtevnejšega obnavljanja odsekov), nepretrgoma v času dnevne svetlobe in so usklajena z obnovitvami na vzporednih cestah nižje kategorije, ki naj bi bile v tem času normalno prevozne.

Po besedah Duše obnovitvena dela na avtocestah v zimskem času niso predvidena oziroma se bodo vsa dela do takrat končala. Izjema je le obnova protihrupne zaščite v razcepu Kozarje pri Brezovici, zaradi česar bo na tem delu zaprt odstavi pas, vozni in prehitevalni pa bosta normalno prevozna.

Vsepovsod zaprti sistem
Na Darsu menijo, da je pobiranje cestnine najbolj pravično na t. i. zaprtem cestninskem sistemu, kakršen je na primorskem avtocestnem kraku.

Ker se je tak sistem izkazal za boljšega, bo Dars do leta 2008 zgradil nove cestninske postaje tudi na gorenjskem, dolenjskem in štajerskem kraku ter tudi tam uvedel t. i. zaprt cestninski sistem.

Gradnja in zatem rušenje?
Slovenija že ima elektronski sistem cestninjenja - ABC, ki pa ni kompatibilen s sistemi, ki jih uporabljajo druge evropske države. Zaradi uvajanja elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku, ki bo skladen z evropsko direktivo o tem, pa vsaj naslednjih deset let ne bodo rušili cestninskih postaj.