Predsedniški kandidat Janez Cigler Kralj se je za kandidaturo odločil tudi zato, ker so se nanj in samo stranko obračali ljudje z "izraženo stisko, da med dosedanjimi kandidati ni človeka, za katerega bi mirno in iskreno oddali svoj glas", je dejal v izjavi za medije po seji sveta stranke.

Kot poudarja Cigler Kralj, se je za ta korak odločil, ker "ima ljudi in Slovenijo preprosto rad". Ob tem se je za izraženo podporo zahvalil vodstvu stranke in nekdanjima predsednikoma NSi-ja Ljudmili Novak ter Lojzetu Peterletu.

Kot predsednik republike se želi zavzemati za spremenjen odnos do tistih, ki delajo, so ustvarjalni in podjetni. Poudarja tudi odnos do ranljivih in tistih, ki so odrinjeni na rob družbe. "Kot predsednik bi si želel znova stopiti do teh ljudi, jih vključiti v družbo, jim vrniti dostojanstvo, ki jim pripada, da bodo del naše močne skupne družbe, v kateri bo ena izmed temeljnih vrednot tudi sožitje," je poudaril. Med ključnimi programskimi prioritetami je navedel še mir, varnost in stabilnost ter krepitev obrambnih sil.

Slovenija ob aktualnih izzivih, ki jo čakajo, po njegovem mnenju potrebuje predsednika, ki bo znal prepoznati priložnosti za državo in njene državljane ter umestitev v mednarodni prostor. "Čas, v katerem živimo in ki se napoveduje, je zahteven in kliče po predsedniku, ki ljudi razume, jih posluša in tudi sliši," je poudaril Cigler Kralj.

Kot predsednik bo povezovalen kot Pahor

Želi delovati kot predsednik, ki povezuje, prav to v plus šteje tudi aktualnemu predsedniku države Borutu Pahorju. "Predsednik je tista funkcija, ki ljudi združuje, jih povezuje, išče najmanjše skupne imenovalce, da lahko gremo skupaj naprej v lepšo prihodnost," je prepričan.

Poudarja, da želi v predsedniško funkcijo vnesti več človečnosti in sočutja, sam pa da v kampanjo vstopa z "držo človeka, ki je pripravljen služiti Sloveniji, njenim državljanom, vrniti dostojanstvo najšibkejšim, na drugi strani pa razpreti krila tistim, ki imajo več potenciala".

Naklonjen je tudi širjenju nekaterih pristojnosti funkcije predsednika republike, med drugim na področju imenovanja sodnikov, a poudarja, da je sprejemanje takšnih sprememb v pristojnosti državnega zbora.

Preden je zdajšnji vodja poslancev, ki bo kandidaturo za predsednika republike vložil prihodnji teden, sedel v poslanske klopi, je bil od leta 2006 krajši čas zaposlen kot strokovni sodelavec poslanske skupine NSi-ja za odnose z javnostmi, se nato za nekaj časa poslovil od DZ-ja, leta 2012 pa se je v parlament vrnil kot strokovni sodelavec poslanske skupine NSi. V tretji vladi Janeza Janše pa je zasedel ministrski stolček na čelu resorja za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.