"Mestni gozd je naš in nočemo, da se z njim ravna premalo premišljeno. Nudi nam številne koristi, ki jih ne moremo zagotoviti na noben drug način," so s protestom v neposredni bližini Tivolskega gradu vnovič opozorili predstavniki civilne družbe. Znova so zahtevali takojšnjo ustavitev sečnje in odprtje vključujoče razprave o obsežni sečnji dreves v gozdu v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib.

Sorodna novica Nevladniki pozivajo k ustavitvi sečnje na Rožniku; zavod za gozdove zatrjuje, da je poseg premišljen

Poudarili so, da nikoli več ne želijo biti v položaju, ko na terenu le "nemočno opazujejo posege, ki nas vznemirjajo in jih ne razumemo ter nam vzbujajo sum, da niso bili dobro premišljeni".

Argumenti, s katerimi so pristojni v zadnjih dneh pojasnjevali odločitev za obsežno sečnjo dreves, pa jih po njihovih besedah niso prepričali. "Zagotovo je treba odstraniti bolna drevesa, ampak teh ni 389, kot jih je predvidenih za posek. Včeraj smo lahko slišali, da je sanitarne sečnje približno 20 odstotkov, kar pomeni, da se seka več kot 300 popolnoma zdravih odraslih dreves za to, da bi se gozd pomladil," je opozorila Sanja Filder iz skupine Protestival in dodala, da se kljub kritikam različnih strok, negodovanju strokovnih institucij ter pozivov civilne družbe sečnja nezadržno nadaljuje.

"Padajo stoletne veličastne bukve in mlajša drevesa, ostajajo pa samo majhna, komaj nekaj let stara drevesa, ponekod pa še to ne več," je opisala stanje na Rožniku in se vprašala: "Ali ni ravno podnebna kriza čas, ko je treba posebej varovati vsako odraslo zdravo drevo, tudi če raste nekoliko postrani? Že danes, še bolj pa v naslednjih desetletjih bodo namreč ta velika drevesa še posebej dragocena pri ohlajanju mesta. Sprašujemo se, kako se bodo mlada drevesca, ki so ostala, obdržala v času, ko se bo kriza stopnjevala in se bo mesto še bolj pregrevalo."

"Imeli smo učbeniški primer starega gozda"

Da smo znova priča temu, da se javne površine znotraj ljubljanske mestne občine ne uporabljajo v javno dobro, neustreznemu gospodarjenju z gozdom in sečnji, ki ne obravnava drugega vidika javnega dobrega kot le ekonomskega, pa je opozoril biolog Rudi Kraševec. Kot je dejal, je prav zdaj v času podnebne in biodiverzitetne krize prišel čas, ko se morajo te prakse spremeniti.

"Ko beremo opravičila za sečnjo, sam osebno vidim samo utemeljitve, zakaj se to ne bi smelo zgoditi," je poudaril in ob tem opozoril na posebno krajinsko, socialno in estetsko vrednost gozda na Rožniku. "Imeli smo učbeniški primer starega gozda z neizmerljivim izobraževalnim potencialom, zdaj pa imamo navadno poseko," je še poudaril.

Pomembnost sodelovanja prebivalcev – in komunikacije z njimi

Urbanistka in arhitektka Maja Simoneti iz Ipop – inštituta za politike prostora pa je opozorila na pomembnost sodelovanja prebivalcev in uporabnikov pri upravljanju javnega prostora, kot je tudi mestni gozd. Ob tem je dejala, da je zgodnje vključevanje javnosti v predstavitve načrtov "edino sprejemljivo", saj je to čas, ko se med drugim predstavljajo "različna stališča brez ustvarjanja škode".

Na pomembnost komunikacije in tega, da ljudje lažje razumejo tovrstne posege v gozd, je opozoril tudi vremenoslovec in član gibanja Mladi za podnebno pravičnost Primož Ribarič, ob tem pa opozoril, da na "naš največji naravni zaklad – gozd" v Sloveniji pogosto pozabljamo. Kot je spomnil, so drevesa z gozdovi v urbanem okolju s klimatološkega vidika nosilci vsaj treh osnovnih funkcij: "Blaženja podnebnih sprememb s ponori ogljika iz toplogrednih plinov (CO₂) v ozračju v lesno biomaso, hlajenja zraka v vročih obdobjih za do nekaj stopinj Celzija (od 2 do 8 °C) in posledično zmanjševanjem vplivov mestnih toplotnih otokov na živelj ter čiščenja onesnaženega zraka (z vzdrževanjem zdravega okolja s filtracijo onesnaževal, prahu, finih delcev, škodljivih plinov iz ozračja)."

"Ne smemo pa zanemariti pomena gozda in pestrega gozdnega rastlinstva v vlogi naravnega zadrževalnika vode in kot ščita pred močnejšimi vetrovi," je še dodal.

Predstavniki civilne družbe so kritike zaradi obsežne sečnje dreves v gozdu, ki sospada pod okrilje Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib in je v lasti ljubljanske mestne občine, javno izrazili že prejšnji ponedeljek na novinarski konferenci pred ljubljansko mestno hišo. Na navedbe civilne družbe so se tedaj odzvali tudi na MOL-u, kjer so zavrnili očitke o goloseku na Rožniku. Obenem so zavrnili tudi namige, da je razlog za obsežnejšo sečnjo pridobitne narave.

Po pojasnilih občine izsekavajo poškodovana in oslabljena drevesa ter tista, ki zaradi zmanjšane stabilnosti predstavljajo potencialno nevarnost za obiskovalce gozda. Kot argument v korist sečnji so navedli tudi pomladitev gozda. Enake razloge za sečnjo so navedli tudi v Zavodu za gozdove Slovenije in hkrati ocenili, da poseg "ni nepremišljen in preobsežen". Kot so poudarili, je bil ta načrtovan na več ravneh gozdnogospodarskega načrtovanja in je "v skladu z gozdnogospodarskim načrtom gozdnogospodarske enote Ljubljana in z gojitvenim načrtom".

Janković: Protest je njihova pravica

Na vprašanja o podiranju dreves na Rožniku in današnjem protestu je na redni novinarski konferenci znova odgovarjal tudi ljubljanski župan Zoran Janković. Dejal je, da za protest ne ve, ima pa vsak pravico, da pove svoje stališče. "Sam na njihovo izvajanje nimam česa dodati, to je njihova pravica," je dejal in dodal, da je za vsako od podrtih dreves "dal nalog oziroma odločitev"zavod za gozdove.