Kot je povedal predsednik sindikata Roman Žveglič, bi s tem dosegli veliko boljše sodelovanje med vsemi nevladnimi organizacijami na področju kmetijstva. V primeru obveznega članstva pa bi morali kmetje od zbornice imeti kakšno korist, kot sta na primer popust pri izdelavi poslovnih načrtov ali brezplačen subvencijski vnos.

Predlog novele zakona o kmetijsko-gozdarski zbornici, ki ga je septembra ministrstvo za kmetijstvo dalo v javno razpravo, prostovoljnega članstva ne predvideva.

Očitki so leteli tudi na predsednika zbornice Petra Vriska, ker naj bi želel doseči razveljavitev omejenega mandata, kar naj bi mu omogočalo še tretji in nadaljnje mandate. Takšnega ravnanja vodstva zbornice sindikat kmetov ne bo podpiral, opozarjajo, zavzemali pa se bodo za pošteno delo in blaginjo slovenskega kmeta.

Ministrstvo le sledi koalicijski pogodbi
Predlog novele zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Sloveniji sledi koalicijski pogodbi, pojasnjujejo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Koalicijska pogodba med drugim predvideva dvig praga za obvezno članstvo v zbornici, saj ukinitev obveznega članstva zahteva alternativno rešitev, ki bi zagotovila nemoteno izvajanje javnih funkcij KGZS-ja. Ministrstvo je zato predlagalo le zmanjšanje števila obveznih članov.

Obvezno članstvo predpogoj marsikatere dejavnosti KGZS
Z ukinitvijo obveznega članstva pa se ne strinajo v Kmetijsko-gozdarski zbornici. Tam pravijo, da bi uvedba prostovljnega članstva pomenila tudi zmanjšanje števila članstva, to pa bi jim onemogočilo, da bi še lahko reprezentativno zastopali male in velike lastnike in usklajevali njihove skupne in posamične interese v javnem interesu.

V obveznem članstvu vidijo tudi prepogoj, da lahko skrbijo za zastopanje kmetijstva kot panoge, obenem pa se vidijo tudi kot gonilna sila razvoja vsega slovenskega podeželja.