Ekonomist Jože P. Damijan je v oddaji pojasnil, da je samo po sebi umevno, da bomo državljani plačevali za napake storjene pri poslovanju NLB-ja. Prepričan je, da bi morala država ustanoviti t. i. slabo banko, ki bi prevzela rizična posojila, ker pa tega ni storila, bomo po njegovem za to zdaj plačevali državljani.

"Izguba NLB-ja bo letos 120 milijonov evrov"
Izpostavil je, da bo imel NLB letos okoli 120 milijonov evrov izgube, kar bo šlo naravnost v škodo kapitala, "kreditni krč pa se bo z dokapitalizacijo banke le še okrepil, zato se bomo drugo leto znova pogovarjali o dokapitalizaciji".

Ekonomist Sašo Polanec je povedal, da bi morali pred dokapitalizacijo NLB-ja najprej narediti neodvisno revizijo ključnih poslov in ugotoviti, kdo je zanje odgovoren, "še prej je pa treba odgovorne umakniti".

"Geneza dogodkov je v privatizaciji"
Jan Žan Oplotnik z Ekonomske fakultete v Mariboru je ob tem dodal, da je pred dokapitalizacijo dobro, "da imamo podatke na mizi". Po njegovih besedah so vsepovsod po svetu banke doživele podobna razkritja, dogodki v NLB-ju pa imajo "genezo v privatizaciji".

"Takšna politika ne more koristiti gospodarstvu, vendar je država očitno odločila, da je takšna strategija dobra," meni Oplotnik.

Egon Zakrajšek, zaposlen pri Ameriški centralni banki, je pojasnil, da je ameriška vlada reševala svoje banke in pri tem celo zaslužila. Kot je povedal, se je vlada zavedala, da se bo morala pri tem hitro umakniti.

Zakrajšek: Težave v NLB-ju bi bile tudi brez krize
"Ko so banke sprejele drag državni kapital, so morale sprejeti določena pravila, npr. sto najbolje plačanim uslužbencem določene banke so plače določali v Washingtonu. Od 600 milijard dolarjev je odplačanih skoraj 95 odstotkov tega zneska, na koncu pa bo imela država od 5- do 6-odstotni profit," je razložil.

Zakrajšek je še povedal, da je zdaj vidno, kam nas je pripeljala politika zagovarjanja nacionalnega interesa, ki je državo vodila zadnjih 20 let. Po njegovem je kriza NLB-ja domačega izvora in bi se zgodila tudi brez finančne krize.

Veselinovič: Potrebne bi bile hitrejše odločitve
Nekdanji predsednik uprave NLB-ja Draško Veselinovič je zatrdil, da gotovo ni dobro, če je v državi "glavna tema banka". Prepričan je, da se je to zgodilo zaradi politizacije vsega v banki, sebe pa ima za živ dokaz te trditve. "Imamo novo vlado in v dveh letih še ni prišlo do odločitve, kaj bo z NLB-jem. Potrebne bi bile hitrejše odločitve. V preteklosti so bili boljši časi za prodajo državnega deleža, pa se to ni zgodilo," je dodal.

Cvetka Selšek iz SKB-ja je pojasnila, da so lastniki tisti, ki morajo potegniti poteze. "Če je stanje kritično, imajo lastniki prvo odgovornost. Nočem ničesar soditi, ker to ni v moji pristojnosti, seveda pa moram povedati, da ima vsak hiter razvoj posledice in to je v času krize še toliko težje. Hočem opozoriti na odgovornost obstoječih lastnikov. Problem nesposobnosti lastnikov, ne le v bankah, ampak tudi v podjetjih, je katarza, ki jo doživljamo," meni Selškova.

NLB zgodba o ponesrečeni tranziciji
Nova Ljubljanska banka je zgodba o ponesrečeni tranziciji, v kateri so davkoplačevalci to banko že dvakrat dokapitalizirali oziroma sanirali. Obakrat očitno zelo neuspešno. Zato zdaj, ko naj bi banko še tretjič dokapitalizirali, njeni kritiki pravijo, da bi bila to huda tajkunska zgodba, saj bi Slovenke in Slovenci plačali tudi kriminalne grehe posameznikov, slabo vodenje in upravljanje banke, pa tudi še vedno nerazčiščene zgodbe iz njenega "podzemlja", kot je na primer zgodba o frankfurtski podružnici te banke, ki jo je upravljal človek, ki danes sodi med najbogatejše Slovence.