Ideja finančnega ministra Janeza Šušteršiča je tudi v koaliciji naletela na odpor. Časopis Dnevnik je poročal, da so skoraj vsi koalicijski poslanci v državni zbor vložili zahtevo za splošno razpravo o tem ukrepu, pod zahtevo pa so podpisani skoraj vsi poslanci SDS-a, NSi-ja, DeSUS-a in SLS-a in dva poslanca Državljanske liste.

Predlog novele zakona sicer določa, da se stopnja DDV-ja za nekatero blago in storitve z najnižje 8,5-odstotne dvigne na 20 odstotkov. Bolj obdavčeni in zato najverjetneje tudi dražji bi bili tiskani mediji, obiski pri frizerju in komunalne storitve.

Medijsko javnost je razburila predvsem namera po dvigu davka na dodano vrednost za tiskane medije, ki se že dalj časa gibljejo na robu preživetja. Namero sta obsodili obe opozicijski stranki, predsednik države Danilo Türk pa je dejal, da bi takšna poteza lahko ogrozila človekove pravice. "Razumeti moramo, da je svoboda izražanja v današnjih časih zelo povezana z raznovrstnostjo medijev, tak ukrep bi prizadel prav to. Verjamem, da bi na koncu povzročil škodo svobodi izražanja in posledično človekovim pravicam ter kakovosti demokracije pri nas," je pojasnil Türk.

SDS: Višji DDV ne pomeni nujno tudi višje cene
V SDS-ovi poslanski skupini so za MMC potrdili, da se bo o spremembi stopnje DDV-ja še razpravljalo v okviru zakonodajnega postopka, in dodali, da bodo preučili vse argumente in dodatne predloge. Pri tem pa so še poudarili, da dvig DDV-ja ne pomeni nujno tudi dviga cen storitev.

DeSUS: Zanemarljiv finančni učinek in hude težave za tisk
V poslanski skupini DeSUS-a so dejali, da uradnega stališča še nimajo in na naša vprašanja niso odgovorili. Zato pa ima stališče sama stranka DeSUS oziroma njen predsednik Karl Erjavec, ki je na tiskovni konferenci neposredno dejal, da DeSUS uvedbi višjega DDV-ja za tiskane medije nasprotuje, saj bi bili finančni učinki zanemarljivi, hkrati pa bi višji davek pomenil "hude težave za nekatere časopisne hiše".

DL bo prisluhnil nasprotnikom in se nato odločil
Državljanska lista sicer podpira vladna prizadevanja po znižanju primanjkljaja pod tri odstotke v prihodnjem letu in ne dvomi, da bodo za to potrebni tudi posegi na davčnem področju. V povezavi z dvigom DDV-ja so prepričani, da bo v državnem zboru dovolj časa, da se prisluhne tudi argumentom nasprotnikov predloga o zvišanju davka, poleg tega pa so v DL-ju "vedno odprti" in bodo, "če jih bodo prepričali, koaliciji predlagali drugačne odločitve".

SLS proti dodatnemu splošnemu obdavčenju tiska
V SLS-u poudarjajo, da za izhod iz šibkega stanja javnih financ samo varčevanje ne bo dovolj in se strinjajo s pregledom zakona o DDV-ju. Poudarili so, da predlog, ki ga je pripravila vlada, ni dokončno koalicijsko usklajen. Med blagom in storitvami, ki bi jih po predlogu obdavčili z višjo davčno stopnjo, je za SLS problematičen izključno predlog, ki DDV dviga za tiskane medije. Tako kot DeSUS je tudi za SLS vprašljiv finančni učinek takšnega ukrepa, poleg tega pa večina evropskih držav tiskane medije davčno razbremenjuje. Rešitev bi lahko bila tudi izvedba različnih stopenj davka glede na žanr medija, torej glede na to, ali gre za informativne, strokovne ali zgolj zabavne medijske vsebine.

Kaj pa RTV-prispevek?
Ob medijski temi je MMC poslanskim skupinam zastavil tudi vprašanje, povezano z odločitvijo vlade, da zniža RTV-prispevek. Stališče SDS-a je znano, in sicer, da ga je vlada sprejela "pravi čas, da bo lahko zavod pripravil nova programska izhodišča, ki ne bodo okrnila obsega javne službe ter poslovanja in poslanstva javnega zavoda".

V Državljanski listi so poudarili, da odločitev o znižanju RTV-prispevka ni bila predmet odločanja v državnem zboru in je bila sprejeta brez koalicijskega usklajevanja. V poslanski skupini zato o tem niso razpravljali, znano pa je stališče predsednika stranke Gregorja Viranta, da odločitev "ni bila dobra".

V SLS-u so izrazili željo po racionalnejšem in učinkovitejšem poslovanju RTV-ja, saj da ugotovitve Računskega sodišča "bodejo v oči". Če bi bilo vodstvo RTV-ja pripravljeno konkretno pristopiti k racionalizaciji poslovanja in določenim spremembam, ki jih narekuje sodobno medijsko okolje, "bi tudi v poslanski skupini SLS-a zelo resno razmislili, ali je znižanje prispevka smiselno", so zapisali in dodali, da za zdaj takšnih signalov niso dobili.

Vodstvo RTV-ja je sicer večkrat opozorilo, da bodo v primeru nižjega RTV-prispevka na slabšem predvsem gledalci, poslušalci in drugi uporabniki, saj bodo potrebni rezi v načrtovano produkcijo programa. V povezavi z negativnim mnenjem Računskega sodišča pa je generalni direktor Marko Filli takoj po izdaji mnenja izpostavil, da je vodstvo številne očitane nepravilnosti odpravilo že v zadnjih dveh letih, odprava preostalih pa že poteka. Poleg tega pa se pregled poslovanja, ki ga je izvedlo Računsko sodišče, pretežno nanaša na čas pod prejšnjim vodstvom, je še dodal.

NSi se na vprašanja ni odzval, v poslanski skupini DeSUS-a pa so pojasnili, da niso sprejeli uradnih stališč.