Del socialnih partnerjev je podpisal besedilo izhodišč za socialni sporazum 2012-2016. Vlada je sporazum že potrdila.

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) sporazum sicer podpirata, a ga vseeno nista podpisali, ker nasprotujeta predlaganim varčevalnim ukrepom. Dogovora prav tako niso podpisali v sindikalnih konfederacijah Pergam, Neodvisnost, 90 in Neodvisni sindikati.

Smole: To je velik uspeh socialnega dialoga
"To je velik uspeh socialnega dialoga, če vemo, da v prejšnjem mandatu nismo uspeli niti sesti za pogajalsko mizo, kaj šele da bi se začeli pogovarjati," je takoj po podpisu dogovora dejal predsednik Ekonomsko-socialnega sveta Jože Smole.

S podpisom dogovora je zadovoljen tudi minister za delo Andrej Vizjak. "Upam, da del sindikatov, ki danes ne prisostvuje, ne bo zaradi tega raztegoval rokov in postavljal pod vprašaj 30. junija kot roka za podpis socialnega sporazuma. Upam, da bodo, kljub temu, da jih danes tukaj ni, čim prej pristopili k podpisu," je izpostavil.

Poudaril je, da so izhodišča pomembna, saj nas čaka kar nekaj korenitih posegov v sistem tako na področju delovnih razmerij, pokojninske in zdravstvene zakonodaje ter trga dela. Dobrih rešitev na vseh naštetih področjih si v vladi, kot pravi, ne znajo predstavljati brez dialoga in dogovora z delodajalci in sindikati.

Samo Hribar Milič iz GZS-ja je pojasnil, da so izhodišča podpisali, ker se strinjajo, da so razmere v Sloveniji resne. "Zato potrebujemo spremembe. Socialni sporazum je način, ko se dogovorimo, kakšne in kolikšne spremembe bomo sprejeli. Naša ocena je, da časa nimamo veliko, zato se moramo za te spremembe dogovoriti čim prej," je zatrdil in dodal, da pričakuje, da bodo dogovor kmalu podpisali tudi drugi predstavniki sindikatov.

Lorber zaskrbljen nad nadaljnjim potekom pogajanj
Zdenko Lorber iz zveze sindikatov Alternativa je dejal, da je podpis dogovora logično nadaljevanje petkove uskladitve vseh socialnih partnerjev o besedilu sporazuma. Boji se, da bi se zaradi nepodpisa določenih sindikatov zgodilo, da bi težko uskladili socialni sporazum do konca junija.

14 dni za oblikovanje predlogov za osnutek sporazuma
Podpisniki izhodišč za nov socialni sporazum so se zavezali, da bodo v 14 dneh pripravili svoje predloge za oblikovanje osnutka sporazuma. Delovna skupina podpisnikov naj bi nato v roku tedna dni oblikovala osnutek dokumenta, ki bo v primeru večjega števila predlogov o istih vprašanjih vseboval variantne rešitve.

Dokument izhodišč predvideva še, da naj bi najpozneje 30. dan po njihovem podpisu stekel intenziven in neprekinjen socialni dialog v okviru podpisnikov izhodišč, ki bo trajal do sklenitve sporazuma. Socialni partnerji so se s podpisom izhodišč zavezali, da si bodo prizadevali za podpis sporazuma do 20. junija letos. Nov socialni sporazum bo veljal med 1. julijem 2012 in 31. decembrom 2016.

Socialni partnerji so izhodišča za nov socialni sporazum dokončno uskladili na petkovi seji ekonomsko-socialnega sveta. Ministra za delo, družino in socialne zadeve ter za gospodarski razvoj in tehnologijo, Andrej Vizjak in Radovan Žerjav, sta že tedaj napovedala, da jih bodo delojemalci in sindikati povečini podpisali danes, nekateri sindikati pa zaradi potrebnih postopkov na svojih organih s kakšnim dnevom zamude.

Vlada je izhodišča že potrdila, in sicer na dopisni seji, na kateri je tudi pooblastila ministra Vizjaka, da izhodišča podpiše. Obenem je ministrski svet še sklenil, da posamezna ministrstva za prvo naslednjo redno sejo vlade predlagajo vsebine, ki bi jih socialni sporazum lahko vseboval.

Sindikati "nepodpisniki": Državni proračun ima prednost
Sindikalne centrale, ki niso podpisale izhodišč za socialni sporazum - ZSSS, KS 90, KNSS Neodvisnost in KSJS - menijo, da so izhodišča sicer dobra osnova za dialog, da pa bi se bilo treba najprej dogovoriti o predlogih za uravnoteženje državnega proračuna. Nekateri izmed teh predlogov so namreč zanje nesprejemljivi.

Kot so povedali predstavniki omenjenih sindikatov, je med predlaganimi ukrepi za uravnoteženje javnih financ, ki naj bi jih vlada poslala v DZ skupaj s predlogom rebalansa državnega proračuna za letos, veliko takšnih, ki bi jih sindikati takoj podprli, o delu predlogov so se pripravljeni pogajati in menijo, da bi lahko dosegli dogovor, delu predlogov pa že vnaprej nasprotujejo.

Dokler vlada iz nabora ukrepov teh za sindikate spornih predlogov ne bo umaknila, izhodišč za socialni sporazum ne bodo podpisali, poudarjajo.

Semolič upa, da bo vlada razumela sporočila
Za sindikate so nesprejemljivi med drugim predlogi, da bi z zakonom posegli v pravice, ki jih sicer urejajo kolektivne pogodbe, kot so plače, regres, delovni čas, dopusti. Poleg tega nasprotujejo premiku določenih storitev z obveznega na dodatno zdravstveno zavarovanje, ukinitvi subvencij za mlade družine, letnega dodatka za upokojence, ukinitvi pravice do brezplačnega vrtca za drugega otroka, znižanju otroškega dodatka, znižanju nadomestil za brezposelnost ter skrajšanju porodniškega dopusta in znižanju nadomestila za ta čas, so navedli.

Predsednik ZSSS-ja Dušan Semolič je izrazil upanje, da bo vlada razumela sporočila, ki jih dajejo sindikalne centrale, jim prisluhnila in da ne bo podcenjevala opozoril, da bodo sindikati nekatere pravice branili z vsemi sredstvi. Semolič poleg že predstavljenih predlogov ZSSS-ja vlado poziva k premisleku o morebitni sprostitvi dela depozitov, ki jih je vlada v prejšnjih letih namenila bankam, in sicer zdaj, ko Evropska centralna banka bankam v območju evra nudi poceni posojila.

Štrukelj: Ukrepi iz "ropotarnice neoliberalizma" želijo poseči v socialno državo
Predsednik KNSS Neodvisnost Drago Lombar pravi, da v četrtek pričakujejo predloge vlade za zvišanje prihodkov. Če bo vlada iz predlogov umaknila določene ukrepe, ki so zanje nesprejemljivi, bodo v sindikalni centralni odločali, ali bodo pristopili k podpisu izhodišč za socialni sporazum.

Predsednik KS 90 Peter Majcen ocenjuje, da so izhodišča lahko dobra osnova za nadaljnjo gradnjo socialnega sporazuma, da pa je od vlade in dialoga o ukrepih odvisno, kako se bodo pogovarjali naprej. "Če bomo povozili socialno državo še pred socialnim sporazumom, je tudi sam socialni sporazum za nas vprašljiv," je dejal.

Predsednik KSJS-ja Branimir Štrukelj meni, da je koncept izhodišč za socialni sporazum dober, da pa imajo predlogi vlade za uravnoteženje proračuna nasproten cilj in želijo z ukrepi iz "ropotarnice neoliberalizma" poseči v socialno državo, v kakovost življenja državljanov. Štrukelj tudi poudarja, da je razumevanje javnega sektorja kot "porabnika, ki izsesava gospodarstvo", predmoderno in da javni sektor prispeva k BDP-ju in k javnemu dobremu.