Najbolj množično je bil kres obiskan na ljubljanskem Rožniku, kjer je imel glavni govor Dušan Semolič iz ZSSS-ja. Slavja se je udeležilo okoli 20.000 ljudi. 1. maja zjutraj je zbrano množico nagovoril tudi ljubljanski župan Zoran Janković. V nagovoru je poudaril, da Slovenija nikoli ne bi bila najuspešnejša država med novinkami v Evropski uniji, če ne bi imela dobrih delavcev. "Ne poznam nobenega dobrega podjetja, nobenega dobrega direktorja, ki ni spoštoval svojih sodelavcev. To povem iz prakse," je zbranim povedal Janković.

Prvi obiskovalci so začeli prihajati na Rožnik že zelo zgodaj. Prireditelji so vsakemu prišleku poklonili nagelj, simbol prvomajskega praznovanja.

Mariborčani so praznik obeležili s tradicionalno slovesnostjo na Snežnem stadionu pod Pohorjem. Več kot 2.000 zbranih na slovesnosti sta pozdravila mariborski župan Franc Kangler in sekretar območne organizacije ZSSS Dušan Detiček.

V nekaterih drugih krajih na širšem mariborskem območju so se ob mlaju in kresu zbrali šele 1. maja, ko je potekalo tudi veliko občinskih praznovanj, številna v organizaciji Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Na proslavi v Šentjerneju je bil slavnostni govornik obrambni minister Karl Erjavec, v Moravčah predsednik SD-ja Borut Pahor, na Debencu pa Dušan Semolič.

Tradicija sega v ZDA in še nazaj
Praznik 1. maja izvira iz Chicaga v ZDA, kjer ga ne praznujejo. Leta 1886 so tamkajšnji delavci zahtevali 8-urni delavnik. V protestih je umrlo šest protestnikov. Praznik dela se je začel praznovati leta 1890, na Sloveskem pa v začetku 20. stoletja. Kot državni praznik je bil uzakonjen leta 1948.

Pomen prvomajskega mlaja sega stoletja nazaj v globine svetotvorne mitologije, je pa tudi, sploh na avstrijskem in bavarskem podeželju, simbol samozavesti in tak pomen je mlaj privzel tudi v tradiciji praznovanja dela v Sloveniji. Je simbol rasti, pokončnosti in moči delavskega gibanja. Podobno je s kresovi. V sklopu prvomajskih dogodkov kličejo k zbiranju delavcev in njihovemu združenem delovanju za zaščito delavskih pravic.

Pred praznikom spominski dan
Tik pred praznikom dela, 28. aprila, smo zaznamovali svetovni spominski dan delavcev. Namenjen je spominu na delavce, ki so umrli na delovnem mestu ali zboleli zaradi posebnosti delovnih razmer. Podatki govorijo, da je lani v Sloverniji 25 delavcev umrlo zaradi poškodb na delovnem mestu, po ocenah svobodnih sindikatov, temelječih na evropski statistiki, pa je 400 delavcev zbolelo zaradi specifičnosti dela.