Leta 2008 se je število prebivalcev Slovenije zaradi priseljevanja povečalo za 18.584 oseb oz. 9,2 osebe na 1.000 prebivalcev.
V EU-ju skupno dela dela okoli 27 milijonov delavcev iz držav zunaj tega območja. Skupaj predstavljajo 5,6 odstotka prebivalstva EU-ja. Največ tujih delavcev je v Avstriji (9,1 odstotka), na Cipru (8,6 odstotka) in Nizozemskem (8,4 odstotka), predvsem pa v Latviji in Estoniji, kjer naj bi delež znašal od 14 do 18 odstotkov.
Po zadnjih ocenah Združenih narodov je bilo junija 2005 med vsemi prebivalci na svetu skoraj 190 milijonov mednarodnih selivcev.
Pred dobrim tednom dni so prostovoljci Slovenske filantropije začeli akcijo, v okviru katere bodo skušali pomagati tujim delavcem. O projektu smo se pogovarjali s Francijem Zlatarjem, vodjo centra za psihosocialno pomoč beguncem pri Slovenski filantropiji.
Kakšne naloge bodo opravljali vaši prostovoljci oziroma kako nameravajo pomagati tujim delavcem?
Osnovno izhodišče je, da so delavci pogosto slabo informirani glede svojih pravic. Organizacije in institucije, ki lahko te informacije nudijo, imajo uradne ure samo v dopoldanskem času, ko so delavci na delu. Prostovoljci - zagovorniki pravic migrantskih delavcev - bodo tem na voljo za nudenje različnih informacij v zvezi z zaposlitvijo in bivanjem v Sloveniji, usmerjali in spremljali jih bodo na različne institucije in organizacije, če bo potrebno, pa jim bodo poskušali priskrbeti tudi materialno pomoč.
Bo pomoč na voljo v posebni svetovalni pisarni ves čas ali bo omejena na posamezne akcije, kot je bila tista v soboto?
Prostovoljci-zagovorniki bodo obiskovali domove, v katerih bivajo delavci migranti, in sicer v večernem času, ko so delavci v domovih navzoči. Sprva bo to potekalo v Zalogu, pozneje pa tudi v drugih domovih, v katerih bivajo delavci, odvisno od pripravljenosti zagovornikov za sodelovanje. Zavod RS za zaposlovanje, s katerim tudi sodelujemo, je pred kratkim odprl posebno infotočko (posebno svetovalno pisarno), namenjeno delavcem migrantom.
Kakšen je bil odziv na sobotno akcijo, se vam zdi, da so jo delavci dobro sprejeli?
Akcija je potekala prejšnji teden v sredo (televizijski prispevek pa je bil objavljen v soboto). Glede na odzive smo mnenja, da je bila akcija med delavci dobro sprejeta.
Eden izmed vaših prostovoljcev je takrat povedal, da se pri tujih delavcih krši "cela plejada zakonodaje". Lahko poveste kaj več o tem? Kje se zakonodaja krši, kje pa je po vašem mnenju pomanjkljiva?
Izpostaviti velja daljše neplačevanje plač in zdravstvenega ter socialnega zavarovanja s strani delodajalca, zaposlovanje na črno ter nezakonito podaljševanje delovnega časa. Pomanjkljivost zakonodaje je predvsem v pogojih za pridobitev osebnega delovnega dovoljenja: dobi ga lahko namreč le delavec migrant, ki je bil pred tem vsaj dve leti neprekinjeno zaposlen pri istem delodajalcu. Tako določilo spravlja delavce migrante v od delodajalcev odvisen položaj. Pomankljivost zakonodaje se kaže tudi v neobstoju predpisa, ki bi določal bivanjske standarde za delavce migrante.
Slovenija še ni ratificirala mednarodne konvencije Združenih narodov o zaščiti pravic migrantov na delu in njihovih družin, ki je začela veljati leta 2003. Niso je ratificirale niti druge države EU-ja, temveč so to v glavnem storile države, od koder migrantski delavci prihajajo, med njimi tudi Bosna in Hercegovina ter Srbija.
Ob koncu marca 2010 je bilo po podatkih zavoda za zaposlovanje v Sloveniji veljavnih 76.560 delovnih dovoljenj za tujce, kar je za 17,4 % manj kot ob koncu marca 2009.
Ideja za tovrstno delovanje je precej nova, tako da večina prostovoljcev še ni ustrezno usposobljenih. Do zdaj se je javilo okoli 35 prostovoljcev, ki so pripravljeni delovati kot zagovorniki pravic migrantskih delavcev. V kratkem (predvidoma v aprilu) bomo organizirali izobraževanje za vse prostovoljce. Sicer pa intenzivno sodelujemo tako z Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije, Zavodom RS za zaposlovanje kot tudi ministrstvom za notranje zadeve, tako da lahko prostovoljci vprašanja delavcev vseeno že zdaj usmerjajo na posamezne službe.
Pričakujete kakšne težave pri vašem delu, denimo, kar zadeva odzivnost institucij ipd.?
Kot navajam, zelo dobro sodelujemo z ZSSS-jem, Zavodom RS za zaposlovanje in MNZ-jem. Tudi v njihovem interesu je, da so tujci ustrezno informirani in tako lažje uveljavljajo svoje pravice. Upamo, da bo dobro tudi sodelovanje z drugimi institucijami.
Lahko predstavite zgodbo kakšnega izmed delavcev?
Delavec iz BiH-a je, denimo, povedal, da je za 240 opravljenih delovnih ur mesečno zaslužil 290 evrov. To je seveda samo osnovna plača, nadur pa sploh ni dobil plačanih. Od tega 140 evrov plačuje za bivanje v samskem domu. V BiH-u ima ženo in dva otroka. Takih in podobnih zgodb je veliko.
Leta 2008 se je število prebivalcev Slovenije zaradi priseljevanja povečalo za 18.584 oseb oz. 9,2 osebe na 1.000 prebivalcev.
V EU-ju skupno dela dela okoli 27 milijonov delavcev iz držav zunaj tega območja. Skupaj predstavljajo 5,6 odstotka prebivalstva EU-ja. Največ tujih delavcev je v Avstriji (9,1 odstotka), na Cipru (8,6 odstotka) in Nizozemskem (8,4 odstotka), predvsem pa v Latviji in Estoniji, kjer naj bi delež znašal od 14 do 18 odstotkov.
Po zadnjih ocenah Združenih narodov je bilo junija 2005 med vsemi prebivalci na svetu skoraj 190 milijonov mednarodnih selivcev.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje