Medtem ko država vsako leto pripravi katalog učbenikov, ki ga potrdi Strokovni svet za splošno izobraževanje, slednji delovnih zvezkov (tudi delovnih učbenikov, v katerih sta združeni snov in vaje) ne potrjuje. Ministrstvo za šolstvo in šport (MŠŠ) vsako leto pošlje okrožnico šolam in jih prosi, da se o izboru učbenikov, delovnih zvezkov in preostalih gradiv dogovorijo v okviru strokovnih aktivov in izbor predstavijo staršem. Ob tem moramo povedati, da so učitelji suvereni pri izboru delovnih zvezkov.

Stroški učbenikov prešli na delovne zvezke
Tudi na MŠŠ-ju so že lani zaznali, da se stroški učbenikov prenašajo na delovne zvezke. Minister Lukšič je oktobra 2009 napovedal ukrepe za zmanjšanje teh stroškov. Posledica ukrepov je Pravilnik o upravljanju učbeniških skladov, ki uvaja pisno soglasje svetov staršev k skupni ceni delovnih zvezkov in drugih učnih gradiv za posamezni razred. Na ta način se želijo na MŠŠ izogniti številnim in večkrat tudi javno izraženim očitkom, da je učno gradivo predrago in da se delovni zvezki večinoma sploh ne uporabljajo, ter povečati vlogo staršev pri upravljanju šole.

A na Aktivu svetov staršev ljubljanskih osnovnih šol (ta je v Sloveniji najštevilčnejši in najstarejši) so opozorili, da obstajajo tudi drugi vidiki reševanja tega vprašanja. Predsednica Aktiva Ana Jakšič je povedala, da so se starši v preteklih letih že večkrat zavzeli in ministrstvu predlagali, da bi se število delovnih zvezkov zmanjšalo, obenem pa se zavzemajo tudi za to, da bi strokovni svet potrjeval tudi delovne zvezke, in ne samo učbenikov. Njihovi predlogi niso bili sprejeti.

Imajo starši rešitve?
Čeprav finančni vidik pri tej zgodbi ni zanemarljiv, pa Aktiv sveta staršev opozarja tudi na druge težave. Jakšičeva se tako strinja, da so delovni zvezki smiselni do neke mere – predvsem za glavne predmete – in seveda, če so izkoriščeni. Mnogi starši namreč povedo, da so ob koncu šolskega leta nekateri delovni zvezki, ki so jih plačali, napol prazni. Na Aktivu so ministrstvu za šolstvo predlagali, da naj pripravijo in javno objavijo analizo, za koliko so osnovne šole zmanjšale uporabo delovnih zvezkov. Ti podatki, ki jih vpisujejo tudi v elektronsko aplikacijo Trubar, bi lahko bili za vpogled, kateri delovni zvezki so kakovostni, saj se za njih odločajo strokovni aktivi.

Aktiv pa opozarja tudi na težo šolskih gradiv in posledično šolskih torb. Ministrstvu so predlagali, da naj se v pravilnik o potrjevanju učnih materialov doda določilo, da se lahko potrdijo le učbeniki, težki do 400 gramov, in delovni zvezki pod 150 gramov. Za predmete z bistveno obsežnejšim gradivom predlagajo, da se lahko izdajo v dveh ali več zvezkih.

Kdo ima torej dobiček?
Delovni zvezki in učbeniki tako postajajo nova tržna niša založnikov. S pojavom učbeniškega sklada so bili na največji izgubi prav založniki, saj so prodali manj učbenikov. Delovni zvezki se tako kažejo kot rešitev za založbe.

Na Aktivu staršev so opozorili, da so mnogi delovni zvezki tiskani na razkošnem in dragem papirju, ki je tudi težji. Glede na to, da so namenjeni izključno vajam in se ob koncu šolskega leta zavržejo, bi bili lahko tiskani na drugem, manj težkem in cenejšem papirju.

Slabša raven samostojnega dela učencev
Če zanemarimo finančni in zdravstveni vidik pri izdajanju učbenikov in delovnih zvezkov, je pri izobraževanju prav gotovo najpomembneje, da se učenci čim več naučijo. Gotovo je družbi v interesu, da bodo otroci, ki bodo nekoč stopili na naša mesta, imeli čim boljše znanje. Ne samo podatkov, temveč uporabnega znanja, ki so ga sposobni povezovati pri različnih predmetih. Žal letno poročilo o izvedbi nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) v šolskem letu 2007/08 kaže, da je znanje učencev 9. razredov osnovnih šol sicer dobro, ko gre za rutinske operacije, vendar pa se učenci slabše znajdejo v novih situacijah, ki zahtevajo samostojni način dela. Rezultati kažejo, da imajo učenci težave s kritičnostjo, saj vse preveč razmišljajo enostransko in premalo poglobljeno.

Brezplačno šolanje zagotavlja ustava?
57. člen Ustave Republike Slovenije pravi: "Izobraževanje je svobodno. Osnovnošolsko izobraževanje je obvezno in se financira iz javnih sredstev. Država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo ustrezno izobrazbo.".

Da je naše šolanje daleč od brezplačnega, so pokazale ugotovitve v članku: Šoloobvezni otrok "stane" polovico minimalne plače. Na naše vprašanje ministrstvu za šolstvo o tem, ali je že čas, da minister Lukšič pri delitvi proračuna uveljavi ustavno obvezo države do svojih državljanov in zahteva tudi nakup delovnih zvezkov iz javnih sredstev, so nam odgovorili, da so to skušali doseči z zgoraj opisanim ukrepom (soglasje staršev k ceni učnih gradiv, op. p.) in da skušajo zagotavljati brezplačno izposojo učbenikov za vse osnovnošolce. Mi dodajamo, da so soglasje k ceni še ne pomeni brezplačnega delovnega zvezka.

Meta Trampuš